Volvo S80 D5 AWD Summum

A to, da je ta Volvo znan že dobro leto in pol, seveda ne pomeni, da na njem ni nič novega. Tako kot pri vseh drugih znamkah tudi pri Volvou inženirji ne počivajo ? in zato je ta S80 poln Volvovih novosti.

Petvaljni dizel s prostornino 2, 4 litra ima več različic, najmočnejša pa nosi oznako D5. Pri modelnem letu 2008 to pomeni 185 'konjev' največje moči, kar je kljub skoraj dvema tonama teže (z voznikom vred, seveda) dovolj, da je ta S80 zelo živahen. 400 Nm navora je preveč, da ostrih pospeševanj ne bi pospremilo vrtenje prednjih koles v prazno, zato se je pametno odločiti za štirikolesni pogon, kakršnega je imel tudi testni S80.

Oznaka Instant Traction ne pomeni le tega, da je sistem sposoben porazdeljevati navor med prednjo in zadnjo premo z elek­tronsko nadzorovano večlamelno sklopko, temveč tudi, da poskuša nekatere položaje predvideti.

Ob sunkovitem startu z mesta, na primer že preden avto spelje, glede na podatke različnih senzorjev ugotovi, kaj namerava storiti voznik, in že vnaprej prenese več navora na zadnja kolesa.

Sicer pa za prenos moči skrbi samodejni menjalnik, ki z delovanjem dokaj jasno pokaže, da ne gre za zadnji krik tehnike, saj se med prestavami (še posebej v vožnji v strm klanec) prerad 'lovi', navzdol pa pretika obotavljajoče.

Da pri Volvu najprej pomislijo na varnost, dokazuje tudi kopica preostalih sistemov, vgrajenih v tega S80. Novi sistem za preprečevanje naletov uporablja tako radar (nameščen v masko motorja) z dometom okoli 150 metrov kot kamero (za vetrobranskim steklom), ki deluje do 55 metrov oddaljenosti.

Sistem (če je seveda vključen) že v osnovi spremlja oddaljenost od spredaj vozečega vozila, in če je ta premajhna, posveti z rdečo lučjo (vgrajeno v zgornji del armaturne plošče pred voznikom), ki z odsevom v vetrobranskem steklu voznika opozori, da varnostna razdalja ni zadostna. Isti radar služi tudi aktivnemu tempomatu. Zaradi uporabe kamere sistem zazna tudi stoječa vozila, omogoča pa tudi povsem samodejno močno zaviranje, če oceni, da je trčenje neizogibno.

Še pred tem, torej ko se trčenju še da izogniti, voznika na nevarnost opozori z močnejšo rdečo lučjo in zvočnim signalom, hkrati pa poviša pritisk v zavornem sistemu in poskrbi, da so zavorne ploščice že naslonjene na kolute, tako da je zaviranje tik po tem, ko se voznik dotakne stopalke za zavoro, že lahko 100-odstotno učinkovito.

In v praksi? Na slovenskih cestah boste le težko našli voznika, ki bo vozil na tolikšni varnostni razdalji za vozilom pred seboj, da ga ne bi dokaj pogosto zmotila prvostopenjska opozorilna rdeča luč. Tudi druga stopnja sistema zna biti preobčutljiva, predvsem če ste vajeni pri prehitevanju zaviti na levi pas šele tik pred vozilom, ki ga prehitevate.

Po drugi strani pa sistem, kadar na avtocesti v varnostno razdaljo skoči vozilo z drugega pasu, reagira prepozno in prenežno (kadar voznik uporablja aktivni tempomat). Skratka: stvar deluje in je uporabna, a je še potrebna finih nastavitev.

Paket Driver Alert je sestavljen iz sistema, ki opozori, če voznik nenamerno (torej brez vklopa smernika) zapelje s svojega pasu, ter sistema, ki glede na obnašanje avtomobila ugotavlja, ali je voznik že preveč utrujen ali nezbran. A v nasprotju s podobnimi sistemi za vožnjo po svojem pasu drugih proizvajalcev Volvov sistem voznika ne opozori z vibriranjem levega ali desnega dela sedeža, cukanjem volana v pravo smer ali kar rahlega zasuka volana nazaj proti sredini voznega pasu, temveč le glasno zapiska in je tako ne le precej manj uporaben, temveč tudi nadležen za sopotnike. Nazaj na risalno desko, bi lahko rekli.

Da ne bo pomote: tudi brez vseh teh sistemov je Volvo S80 varen, udoben in prestižen avto (le nekoliko cenejši je). In ta hip se pravzaprav postavlja vprašanje, ali so (razen aktivnega tempomata) sploh potrebni (in koristni)?

Dušan Lukič, foto:? Aleš Pavletič