Volvo XC70 D5 AWD Summum

Ker je Volvo že skoraj šest let član skupine Ford, bi verjetno z lahkoto v naboru modelov koncerna poiskal katero od mnogih bolj ali manj trdih izvedb terenca. Pa ni. Izbral je svojo pot. In to loči Volva od drugih tekmecev.

XC70 je modro izbran koncept: rahlo privzdignjen V70, ista platforma, enako podvozje, za 7 centimetrov dvignjen trebuh, čvrstejša kolesa in nekaj karoserijskih dodatkov, ki so tam zaradi videza in zaradi manjše občutljivosti zunanjosti, če se ravno lotite neurejenih poti. Takšen vzbuja zaupanje.

Menda ni treba pisati z velikimi črkami, da XC70 ni terenec, saj je to jasno že ob prvem srečanju z njim. Nikakor pa ga ne podcenjujte; kdor se vožnje loti pametno, utegne marsikoga presenetiti, vključno samega sebe. Z 20-centimetrsko oddaljenostjo karoserije od tal, s stalnim štirikolesnim pogonom ter s samodejno zaporo diferenciala na zadnji osi bo imel le dve omejitvi: oprijem gum (M+S) ter premagovanje ovir, ki so višje, kot jih XC70 pač zmore premagati.

Seveda pa nima smisla pretiravati, saj je XC70 namenjen najprej in predvsem temu, da voznika ne presenetijo niti najbolj skrajni cestni pogoji, ko zapade sneg ali ko vodi od asfalta do koče razmočen, blaten kolovoz. Seveda: zapečkarji tega najbrž ne bodo znali ceniti, avanturisti na drugi strani pa nedvomno: že psihično, potem pa tudi praktično bo bistveno laže z Gorenjske čez Vršič v Posočje potem, ko bodo na radiu slišali objave o prvem snegu v gorah.

S pogonskega stališča je XC70 prav za takšne vožnje odličen: ne glede na zahteve voznika vselej (v poslabšanih pogojih pod kolesi) zlahka speljuje in nadzorovano pospešuje, stabilizacijski DSCT pri tem ne povzroča težav, brez njega pa bo zadek pri polnem pospeševanju narahlo odnašalo, kar lahko pričara tudi nekaj uživaških trenutkov.

Izbrani motor (D5) bo pri tem v veliko pomoč, saj je tudi pri vzponih uporaben že nad 1500 vrtljaji v minuti, res pa je, da je zato na drugi strani, ko se igla merilnika približuje 4000 vrtljajem v minuti, že manj prepričljiv. Edina slaba stran motorja je, da prav nerad (še posebej mrzel) steče in se v začetku precej strese, no, pa tudi nekoliko tišji (skupaj s pogonom) bi lahko bil za ta denar. Pa ni hudo. V mrazu bo takoj po zagonu bil prve metre neprijazen tudi takrat trd menjalnik, a se k sreči hitro ogreje. Bolj moti v praksi dokaj velika razlika med prvo in drugo prestavo, še posebej ker hoče biti XC70 tudi malo terenec.

Sicer pa je tudi v tega Volva vselej prijetno sesti - če znate ignorirati glasno in utrujajoče zvočno opozorilo za nepripet varnostni pas takoj po zagonu motorja. Tudi v XC70 navdušujejo materiali (vključno s kakovostnim usnjem), avdiosistem, oprema, odlična klimatska naprava in okolje v celem. Z nasploh zelo malo zamerami, pa še te so nebistvene ali le stvar navade.

In ker XC70 skupaj z dobrim voznikom pomaga do prijetnega vzdušja v vožnji ne glede na vreme. In ne glede na podlago pod kolesi. Če prav zato pogledujete za njim, bo brez dvoma pravi.

Vinko Kernc

Foto: Vinko Kernc