Volvo XC90 T6 AWD

Švedska sploh ni tako (vremensko) neprijazna dežela, kot si o njej mislite s karto Evrope pred očmi, in če pri tem ugotovite še, da država sega krepko prek arktičnega kroga. Göteborg, mesto, kjer je doma Volvo, je precej precej južneje.

Prenesi PDF testa
Volvo XC90 T6 AWD (foto: Vinko Kernc, Aleš Pavletič) Vinko Kernc, Aleš Pavletič
27. 11. 2003

Švedi tudi niso sodobni Vikingi, torej jim s tega zornega kota pregovorne klenosti ne moremo pripisati. Je pa v tistih krajih nekoč neki konstruktor Gustav Larson (ah, kako stereotipno ime) prepričal nekega podjetnika Assarja Gabrielssona o smislu izdelovanja avtomobilov in prvi Volvo iz te naveze se je rodil davnega 1927. Zdaj lahko

pričakujete stavek: »Vse drugo je zgodovina.«

Resnica seveda ni daleč, ampak ta zgodovina se piše še danes. Volvo, ki je odnesel le dobre strani povezovanja v veliki koncern (Ford! ), pametno tlakuje svojo pot v prihodnost. Ne prav razkošna avtomobilska paleta, previden vstop v razredne niše. Politika za zdaj deluje.

Po že dobro znanem XC70 je lani prav s hangarjev ženevskega letališča na svojo krstno novinarsko vožnjo zapeljal še večji XC90. Po svoji mehaniki je delno blizu njihovi (za zdaj največji) limuzini S80, po videzu pa je bolj odrasel od XC70. Deluje bolj terensko.

Volvo je modro izbral ime za ta dva mehka terenca: kombinacija črk deluje močno in napredno, besedi, ki ju označujeta, pa ne obljubljata preveč. XC namreč pomeni Cross Country, prek dežele po domače, kjer pa nič ne piše, da s tem ne mislijo lepo urejenih asfaltnih cest - ali drugače, ne obljublja vsega zmožnega zunajcestnega vozila tipa Hummer.

Zato - čeprav morda njegov videz vzbuja nekaj terenske surovosti - XC90 ni terenec. Če pa že, je to zelo lep predstavnik družine »mehkih« terencev oziroma polterencev. XC90 ima namreč videz (se pravi oddaljenost trebuha od tal), stalni štirikolesni pogon in ročici za oprijem na-A stebričkih. In to je glede terenskosti vse.

Vseh ta avtomobil ne bo mogel zadovoljiti; pristaši pravih terenskih voženj bodo zatrjevali, da imajo vsaj del naštetega (lahko) tudi čisto navadni osebni avtomobili, da pravih komponent (toge preme, reduktor, zapore diferencialov) sploh nima. Na drugi strani bodo drugi, ki zavračajo vse, kar ni konvencionalno (torej limuzina ali v najboljšem primeru kombi), trdili, da je XC90 terenec. In oboji imajo po svoje prav.

Ampak tisti, ki so pripravljeni odšteti tolikšne vsote denarcev, so edini pristojni. In ti so že pred časom ostro zavrnili nerodne in neudobne terence z vsemi (ne)potrebnimi mehanskimi pritiklinami, vseeno pa želijo nekaj drugačnega. Vodijo seveda Američani, a tudi denarno dobro stoječi Evropejci ne zaostajajo. Vsi so z odprtimi rokami sprejeli stuttgartskega ML in sezona lova na kupce je bila odprta. Med njimi je zdaj tudi XC90.

Res je; če se ozrete po njegovih tekmecih, temu Volvu manjka nekaj tehnikalij, med njimi morda nastavljiva višina od tal. Manjka? Hm, na vrh hriba, kot vidite na naslovni fotografiji, je tale XC90 prilezel čisto sam, se vrnil čisto sam (se pravi brez zunanje pomoči) in pri tem ni utrpel niti najmanjše praske. Hrib pa (po zatrjevanju fotografa) ni bil ravno mačji kašelj. XC90 torej zmore marsikaj, predvsem pa veliko več, kot bo tipičen kupec od njega zahteval. Prevladati morata pamet in razum: prva zaradi vloženega kapitala, drugi (tudi) zaradi (skoraj) klasičnih cestnih gum.

Zato si upam trditi: s tehničnega zornega kota je XC90 med vsemi tekmeci verjetno najbližji tistemu, kar kupci mehkih terencev pričakujejo in na koncu tudi uporabljajo. S tem, da ima XC90 kar nekaj drugih adutov v rokavu.

Prvi med njimi je nedvomno ta, da ni nemškega porekla.

Biti nemški sicer načelno ne pomeni nič slabega, ampak če je skoraj vsa druščina nemška, je pojava nekega nevtralnega Šveda prav sveža. Pojava? Osnovne črte, gledajoč od daleč, niti ne morejo biti bistveno drugačne kot od praterenca te vrste Grand Cherokeeja, detajli pa ga naredijo tipičnega, čednega in impozantnega Volva. Se pravi: značilna maska motorja in velike zadnje luči, izbuljena boka karoserije. Vse to in še vse 'nenašteto' je lepo zloženo in zapakirano v 4, 8 metra dolžine, kar je le malo manj, kot meri limuzina S80.

Jasno, ni kratek, je tudi visok in že zato vliva spoštovanje. Ampak nikar se ne ustrašite vožnje; zanjo je potrebno zelo malo fizičnega napora, saj so vse komande, vključno z volanom, prijetno mehke, dokler vozite v normalnem ritmu v okviru zakonskih predpisov. Tudi z vidljivostjo okrog avtomobila ne bo težav, v mestu vas utegne razjeziti le zelo velik rajdni krog.

Nismo še sedeli v Volvu zadnjega desetletja, ki bi razočaral s kakovostjo glasbe, tokrat sta razvajala še daljinski upravljalnik in vgrajen Minidisc, sta pa jezila slaba kakovost sprejema radijskih postaj in dolgo preklapljanje med postajami v spominu. Sicer pa je življenje v XC90 prijetno, ne le po zaslugi zvoka. Prostora je v obeh vrstah dovolj za štiri odrasle ljudi, sam ambient pa je svetel, prijeten, barvno usklajen, a tudi občutljiv na umazanijo. Kdor je že sedel v Volvu s številko najmanj 60, se bo tudi v XC90 počutil domače.

Veliki, čitljivi merilniki (skupaj s podatkovno skromnim potovalnim računalnikom) in sredinska konzola z večino komand so tipični, kar pomeni prepoznavni in nezahtevni za upravljanje. Veliko lesa (med drugim tudi pretežni del volanskega obroča), poliran aluminij na nekaterih mestih ter veliko usnja ustvarjajo prestižen občutek in le rokam nedostopni kolesi za nastavitev prednjih sedežev v ledvenem delu kvarita zelo dober splošen vtis.

Res je, da v tem cenovnem razredu že pričakujemo hlajen predal, pa ga XC90 nima, res pa je tudi, da so še vedno redki avtomobili s toliko (5) in tako učinkovitimi mesti za pollitrske plastenke ter da prestiž navadno izključuje uporabnost. No, XC je dokaz, da ima to pravilo izjeme, saj je stregel s hitro odstranljivo konzolo med sedežema (več prostora za noge zadnjega srednjega potnika), z vgrajenim otroškim sedežem, z zares tretjinsko deljivo zadnjo klopjo (se pravi trikrat po ena tretjina), s povsem ravnim dnom tudi povečanega prtljažnika in s prečno razdeljenimi zadnjimi vrati, kar pomeni, da se je spodnja petina odprla navzdol in takrat naredila čvrsto nakladalno poličko. Prtljažnik pa je že v osnovi zelo velik in ima dodatna uporabna predala pod dnom.

Takšen je XC90 namenjen predvsem razkošnejšemu družinskemu življenju na cestah. Komur pa XC90 sam po sebi ni dovolj, bo posegel po vrhu ponudbe - po različici T6. Verjemite: potrebujete je ne, jo je pa lepo imeti in voziti. T6 namreč pomeni, da za pogon skrbita vrstni šestvaljnik z dvema turbopuhaloma (ter dvema hladilnikoma polnilnega zraka) in samodejni, 4-stopenjski menjalnik. Premalo? Ah, bodite razumni. V tretji prestavi se igla merilnika hitrosti zlahka dotakne črtice, pod katero piše »220«, potem pa menjalnik prestavi v 4. prestavo in motor še naprej lepo vleče.

Navora (skoraj) nikoli ne zmanjka, moč motorja pa je morda le za spoznanje manj prepričljiva. Pa ne v številkah, temveč v praksi, ko se kosa z dvema tonama teže avtomobila in ko voznik zahteva hitrost prek 200 kilometrov na uro pri vožnji navkreber. Res pa je, da je menjalnik (pa ne le po številu prestav) stopnico pod trenutno najboljšimi tovrstnimi izdelki: po hitrosti delovanja in načinu odzivanja v različnih pogojih delovanja.

Edina slaba stran T6 je, potem ko ste se sprijaznili s ceno, njegova poraba goriva. Potovalni računalnik pravi, da pri hitrosti 160 kilometrov na uro motor popije 17 litrov bencina na 100 kilometrov, na naših bolj hribovskih avtomobilskih cestah pa se poraba poveča še za dva litra. Ko brzite z 200 kilometri na uro, se vožnja spremeni v boj na požiralniku, saj hudič porabi kar 25 litrov na 100 kilometrov. Nič kaj bolje ni v mestu (23), naša nežna normna proga pa je od avtomobila zahtevala 19, 2 litra na 100 kilometrov, kar pomeni, da polna posoda zadostuje le za dobrih 370 kilometrov poti. Če vam tudi strošek za gorivo ni bistven, vam bo pogosto ustavljanje na bencinskih črpalkah gotovo najedlo živce.

Ampak voziti ga je prijetno. Čudovito se je zanašati na zmogljivosti stroja v vsakdanjem prometu, ko je treba hitro potovati po avtomobilskih cestah Evrope ali prehiteti tovornjak na krajši ravnini med Medvodami in Škofjo Loko. Ovinkov pa se le izogibajte; podvozje je namreč kompromis trdote, zato je na makadamskih luknjah nekoliko pretrdo, v ovinkih pa nekaj premehko in vsako divjanje kljub dobremu štirikolesnemu pogonu, ki dolgo zagotavlja varno in nevtralno gibanje vozila, pomeni obremenitev za potnike in za voznika.

Klenost je namreč treba razumeti na pravilen način. Ni ga namreč Šveda, ki bi mu bil par, pa tudi podobni izdelki drugih znamk se v kombinaciji tehnike, okolja in imidža ne zdijo dovolj enaki, da bi zdržala dosledna primerjava. Volvo XC90 je namreč zelo samosvoj in to mu štejemo v dobro.

Vinko Kernc

Foto: Vinko Kernc, Aleš Pavletič

Volvo XC90 T6 AWD

Osnovni podatki

Prodaja: Summit avto d.o.o.
Cena osnovnega modela: 62.418,63 €
Cena testnega modela: 73.026,21 €
Moč: 200kW (272 KM)
Pospešek (0-100 km/h): 9,3 s
Največja hitrost: 210 km/h
Poraba po ECE, mešan cikel: 12,7l/100km
Garancija: 2 leti brez omejitve prevoženih kilometrov splošne garancije, 12 let garancije za prerjavenje
Menjava olja vsakih 20.000 km
Sistematični pregled na 20.000 km

Stroški (do 100.000 prevoženih kilometrov oz. pet let)

Redni servisi, delo, material: 309,63 €
Gorivo: 16.583,12 €
Gume (1) 1.200.000 €
Obvezno zavarovanje: 3.538,64 €
KASKO ZAVAROVANJE (+B,K), AO, AO+ 11.183,44 €
Izračunajte strošek zavarovanja avtomobila
Skupaj 84.887,25 € (strošek na km: 0,85 €)

Tehnični podatki

Motor: 6-valjni - 4-taktni - vrstni - bencinski - nameščen spredaj prečno - vrtina in gib 83,0 × 90,0 mm - gibna prostornina 2922 cm3 - kompresija 8,5 : 1 - največja moč 200 kW (272 KM) pri 5100/min - srednja hitrost bata pri največji moči 15,3 m/s - specifična moč 68,4 kW/l (93,1 KM/l) - največji navor 380 Nm pri 1800/min - 2 odmični gredi v glavi (zobati jermen) - po 4 ventili na valj - večtočkovni vbrizg - turbinski polnilnik na izpušne pline - hladilnik polnilnega zraka.
Prenos moči: motor poganja vsa štiri kolesa - 4-stopenjski samodejni menjalnik - prestavna razmerja I. 3,280; II. 1,760; III. 1,120; IV. 0,790; vzvratna 2,670 - diferencial 3,690 - platišča 8J × 18 - gume 235/60 R 18 V, kotalni obseg 2,23 m - hitrost v IV. prestavi pri 1000/min 45,9 km/h.
Zmogljivost: največja hitrost 210 km/h - pospešek 0-100 km/h 9,3 s - poraba goriva (ECE) 12,7 l/100 km
Voz in obese: terenski kombi - 5 vrat, 5 sedežev - samonosna karoserija - spredaj posamične obese, vzmetne noge, prečna vodila, stabilizator - zadaj posamične obese, vzmetne noge, prečna vodila, stabilizator - zavore spredaj kolutne (prisilno hlajene), zadaj kolutne (prisilno hlajene), mehanska ročna zavora na zadnji kolesi (stopalka levo od stopalke za zavoro) - volan z zobato letvijo, servo, 2,5 zasuka med skrajnima točkama.
Mase: prazno vozilo 1982 kg - dovoljena skupna masa 2532 kg - dovoljena masa prikolice z zavoro 2250 kg, brez zavore 750 kg - dovoljena obremenitev strehe 100 kg.
Zunanje mere: širina vozila 1900 mm - kolotek spredaj 1630 mm - zadaj 1620 mm - rajdni krog 12,5 m.
Notranje mere: širina spredaj 1540 mm, zadaj 1530 mm - dolžina sedalnega dela prednji sedež 500 mm, zadnja klop 450 mm - premer volanskega obroča 375 mm - posoda za gorivo 72 l.
Prtljažnik: Prostornina prtljažnika izmerjena z AM standardnim kompletom 5 kovčkov Samsonite (skupno 278,5 L): 1 × nahrbtnik (20 l); 1 × letalski kovček (36 l) ; 2 × kovček (68,5 l); 1 × kovček (85,5 l)

Naše meritve

T = 5 °C / p = 1030 mbar / rel. vl. = 37 % / Gume: Continental Premium Contact
Pospešek 0-100km: 9,3s
1000m z mesta: 30s ( 179km/h)
Prožnost 50-90km/h: 6,8 (IV.)s
Prožnost 80-120km/h: 11,3 (V.)s
Največja hitrost: 210km/h (D)
Najmanjša poraba: 19,2l/100km
Najvišja poraba: 25,4l/100km
poraba na testu: 21,4 l/100km
Zavorna pot pri 100km/h: 38,7m
AM meja: 43m
Trušč pri 50km/h v 3. prestavi 55dB
Trušč pri 50km/h v 4. prestavi 54dB
Trušč pri 50km/h v 5 prestavi 54dB
Trušč pri 90km/h v 3. prestavi 62dB
Trušč pri 90km/h v 4. prestavi 61dB
Trušč pri 90km/h v 5. prestavi 60dB
Trušč pri 130km/h v 3. prestavi 67dB
Trušč pri 130km/h v 4. prestavi 65dB
Trušč pri 130km/h v 5. prestavi 64dB
Napake med testom: odpadla ročica preklopa otroškega sedeža, nepravilno delovanje samodejne nastavljivosti, glasnosti avdio sistema
Ocena skupaj (326/420)
  • Volvo XC90 T6 je tehnično zelo dober avtomobil, s sabo pa nosi tudi (verjetno še boljši) imidž. Med omembe vredne pomanjkljivosti štejemo le menjalnik in porabo goriva, vse drugo je odlično - delno tudi glede na osebni okus.

  • Zunanjost (15/15)

    Brez dvoma je zunanjost čedna: prepoznavno volvovska, čvrstega videza, suverena. Izdelava brez pripomb.

  • Notranjost (128/140)

    Izstopa odlična ergonomija z izjemo nastavitve ledvenega dela. Zelo prilagodljiva in uporabna notranjost, tudi odlični materiali.

  • Motor, menjalnik (36 /40)

    Motor je odličen in zlahka žene karoserijo. Menjalniku manjka ena prestava, njegovo delovanje pa ni v vrhu med konkurenco.

  • Vozne lastnosti (83 /95)

    Večina odbitih točk izhaja pretežno iz dejstva, da ima XC90 visoko težišče. Zelo dober je prilagodljiv servovolan.

  • Zmogljivost (34/35)

    Močan motor je vzrok za odlične zmogljivosti, zaradi le štirih prestav v menjalniku na trenutke lahko zmanjka vlečne sile.

  • Varnost (24/45)

    Tudi po zaslugi cestnih gum je zavorna pot izjemno kratka. Pri poglavju varnosti ni pripomb.

  • Gospodarnost

    Gospodarnost ni njegova dobra stran, od cene do stroškov porabe goriva, pri kateri se T6 še posebej slabo izkaže.

AM ocena: 5/5
Užitek v vožnji: 3/5
Hvalimo in grajamo
tipičen, a suveren videz
notranji materiali
uporabnost in prilagodljivost notranjosti
(prilagodljiv) volanski servo
oprema
zmogljivosti motorja
pogon
velik rajdni krog
na umazanijo občutljiva črna zaščitna karoserijska plastika
nedostopna kolesa za nastavitev ledvenega dela
domet, poraba goriva
nagibanje karoserije v ovinkih