Redka ptica?

Arteon je nekakšno nadaljevanje zgodbe tako precej neuspešne velike limuzine Phaeton kot veliko bolj priljubljenega Passata CC. Po velikosti je bliže prvemu, saj je Arteon z medosno razdaljo 284 centimetrov in skupno dolžino 486 centimetrov prerasel Phaetona in je večji od Passata. Zato je v notranjosti prostora res ogromno, tudi zadaj ni stiske pri kolenih, glave zelo visokih potnikov pa zaradi oblike karoserije pridejo v bližino stropa. Ker je kabina ne le prostorna, ampak tudi dobro izdelana, ker so sedeži udobni in ker to velja tudi za zvočno izolacijo (z občasno izjemo, predvsem v bočnem vetru, tesnil pri bočnih steklih brez okvirja), je udoben in hiter potovalnik.

Za to poskrbi tudi druga najmočnejša različica dvolitrskega turbodizla, ki jo je imel v nosu. Zmore zdravih 190 ’konjev’, kar pomeni odločnost tudi pri avtocestnih hitrostih, dovolj zmerno porabo goriva, a tudi nekaj (preveč) hrupa pri mestnih hitrostih.

Oprema? Pri takšnem avtomobilu sicer nikoli ni popolna, a je več kot zadostna, vključno s povsem digitalnimi merilniki, izbiro voznih načinov, kupom odlično delujočih asistenčnih sistemov (zaradi njih Arteon na avtocestnih poteh ni udoben in prijazen samo do potnikov, ampak tudi do voznika), kljub oznaki R Line je tudi podvozje še dovolj udobno.

Arteon je tako tudi s srednjim dizlom v nosu dobra izbira. In to, kljub pomislekom z začetka, ve tudi precej slovenskih kupcev, Kratek pogled v junijsko statistiko na primer pravi, da so jih fizičnim kupcem (torej ne tudi lizing hišam in za dnevne registracije) prodali devet. Vse dizle, nekaj najšibkejših, nekaj takšnih, kot v testnem avtu. Tako zelo redka ptica Arteon torej vendarle ni.