Reli je prelep šport. In ljudje ga (načeloma) imajo radi tudi, če poteka po njihovi vasi. Dokler jim pred hišo, kjer se ponavadi igrajo otroci, vsaj dva meseca pred dirko vsak dan brezbrižno divjajo, ali pa zgolj kratijo nočni mir prepotentni vozniki. Potem ga povsem upravičeno nočejo več!
Seveda, problem so domača mularija. Tisti, ki so premalo pogumni, da bi si naredili dirkalno licenco, opravili zdravniški pregled ter si pripravili (varnejše) dirkalnike, nato pa se pomerili z najhitrejšimi v državi. Seveda, najlepše je biti najglasnejši v lokalni gostilni, po možnosti pijan sesti v razmajano Alfo ali Hondo ter se poditi po trasi relija. Če seveda pri tem še dohitiš kakšnega dirkača, ki v tistem trenutku počasi prepisuje progo, po možnosti mu voziti čisto za 'ritjo' in pri tem dokazovati, kako tisti z licenco nimajo pojma, mogoče ga celo prehiteti, je še toliko boljše. Potem verjetno pridobiš nekaj točk pri vaških lepoticah ali pa zgolj malce več spoštovanja manj pogumnih mulcev? Kdo bi vedel . .
A valiti krivdo na lokalne 'junake', ki jim je klepanje blatnikov nacionalni šport, bi bilo za nas – reliste – preveč enostavno. Največji problem seveda niso lokalci, pač pa kar dirkači sami. Dejstvo je namreč, da dobro popisana trasa relija (in s tem primerno veliko število bolj ali manj hitrih preveranj) veliko pripomore k hitrejši vožnji, s tem pa tudi k boljšim uvrstitvam na reliju. In da smo dirkači zato, da se čim hitreje peljemo po določeni cesti, je pač obče znano. Zato nam ni žal časa, predvsem pa truda, da bi bili še boljši! Potem pa se pojavi problem pri organizatorju, ki lokalnim skupnostim obljubi, da bodo 'hitri' na cesti samo dva dni pred dogodkom (ponavadi je v soboto (teden dni prej) in četrtek tik pred dirko), pa še seveda dirka in to je to. Vse pod kontrolo, vse nadzorovano, brez neumnosti, brez dodatnega ogrožanja lokalnega prebivalstva. Potem pa domačini dva meseca pred relijem požirajo prah, ki ga dvigajo brezbrižniki, ki ob sebi vestno vozijo sopotnike z zvezki v roki, otroke zapirajo v hiše, saj 'pogumni' dirkači mislijo, da je cesta namenjena le njim, bojijo se s svojim avtomobilom zapeljati z dvorišča, saj je velika verjetnost, da bodo nič hudega sluteči izsilili prednost kakšnemu poskočnemu jeklenemu konjičku itd. To, da je trasa relija ponavadi tako popeskana, da bi potreboval traktor, ne pa osebni avtomobil, pa niti ne bomo omenjali. To je še najmanjši problem.
OK, sedaj smo opisali največjo težavo relija, sledi pa seveda rešitev. Pijane lokalce bomo spustili, saj jim divjanje po cestah lahko prepreči le policija. Ali tudi ta – s svojo nesposobnostjo – ne! Dirkače pa se lahko disciplinira. Zveza (v našem primeru AŠ2005) ima vse pristojnosti, da na cesto postavi funkcionarje, ki preverjajo, kdo in kako 'trenira' (čeprav to ni trening, pač pa popisovanje in preverjanje točnosti zapiskov). A glej ga zlomka, dirkači veselo divjajo, Zveza pa le grozi na svoji spletni strani, da bodo vsi kršitelji kaznovani. V vseh dodatnih pravilnikih je namreč zelo jasno in glasno napisano, kakšna so pravila igre, in balkansko izmikanje v stilu 'kdo pa me lahko ustavi na javni cesti' ali 'kdo mi bo prepovedoval ali omejeval, da se ne peljem čez recimo Pohorje na morje' pač ne more dolgo trajati. Dragi dirkači, če seveda kdo prebira ta sestavek, malce pomislite na organizatorje, ki imajo vedno več težav prepričati lokalno prebivalstvo, da dovolijo prehod relija čez njihovo vas (mesto, cesto, občino, …). Zveza sicer grozi, organizatorji javkajo, naredi pa se - nič! Nobeden od številnih kršiteljev ni bil kaznovan ne z denarno kaznijo ne z izključitvijo iz relija, nekateri pa so celo tako predrzni, da so z dirkalnimi avtomobili preskusili del ceste, kjer poteka HP. To pa je IZRECNO prepovedano, čeprav so reli avtomobili registrirani. In Zveza? Spet nič
Organizatorji že dlje časa prosijo, da jim Zveza podeli vse pravice, da nadzorujejo nelegalna popisovanja, Zveza pa tega noče dati iz rok, ker se boji zlorab. Skratka: Zveza nič ne naredi, organizatorji pa se tega ne lotijo, ker nimajo pooblastil. Organizatorji imajo vedno večje težave z lokalnimi skupnostmi, Zveza pa raje krpa državno prvenstvo z novimi lokacijami, kot da bi se problema lotila na pravem koncu. In reli se bo – če se bo to nadaljevalo – vedno bolj selil v tujino. To pa pomeni konec številčno in kakovostno bogatega državnega prvenstva v reliju. Zato bi bila rešitev zelo enostavna: naj posamezni organizatorji nadzorujejo, saj imajo tudi največji interes, in Zveza (v kateri očitno ni volje) naj jim prepusti bogate denarne kazni, ki bi jim prišle še kako prav. Za tiste najboljše, ki jim 500 ali 1000 evrov kazni predstavlja drobiž, naj bo zraven še časovni pribitek. Verjetno bi se ob pravem nadzoru zadeve zelo kmalu uredile.
Zato se še enkrat sprašujem: vsi se zavedamo največjega problema, ki pesti slovenski reli, a naredi se ne nič. Kdo tu drži figo v žepu?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja