Bil je moj dober prijatelj, v dirkanju tudi učitelj. Ko sem kupoval dirkalni avtomobil, mi je kot poznavalec nesebično svetoval, zraven pa takrat še v Jernejčevem Sportstilu prodal nekaj kosov opreme po 'prijateljski' ceni. Povedal mi je, na koga naj se obrnem, da dobim najboljše zavore, najugodnejše gume, veliko prodajalcev pa mi je odsvetoval. Za to, da mi je takrat privarčeval veliko denarja, poti in predvsem živcev, sem mu še danes neizmerno hvaležen.
Bil je strokovnjak za dirkanje, seveda predvsem za reli. Še kot avtomobilski novinar, ki bi moral vedeti vse (ali skoraj vse) o tematiki, sem bil pred njegovim znanjem kot šolarček pred učiteljem. Rad sem se ustavil na kratkem čveku, ki se je običajno prav nesramno zavlekel. Toda ta čas je bil dobro izkoriščen.
Potem ko je delal pri Akrapoviču, sva sicer izgubila stik, vendar se mu je lani na reliju Idrija kar smejalo. »Sekvenca, to je prava stvar!« Bil je kot otrok, ki dobi v roke novo igračo. Ko sem ga podražil, ali bo odslej sploh lahko spal, mi je v smehu odgovoril: »Težko. Toda vsaj eno dirko na leto si bom privoščil za dušo – in to s pravim dirkalnikom!«
Hvala, Blaž, za tvoj čas, za dobro družbo. S ponosom lahko rečem, da sva bila oba nora, ko si me že dolgo tega povabil kot sovoznika na zadnjo dirko s Xsaro. Ti bi lahko postal prvak, pa nama ni uspelo. Toda dal si vse od sebe, kot je bilo v tvoji navadi.
Aljoša Mrak
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
