14. uprizoritev Ljubljanskega maratona je tekaškim sladokuscem postregla s samimi dobrotami: skoraj 20.000 prijavljenih tekmovalcev, fanatična borbenost, rekorda v moški in ženski konkurenci, zadnji veliki nastop slovenskega asa Romana Kejžarja, odlični komentator Peter Kavčič in nenazadnje za tek prijetne nedeljske vremenske razmere. Bili smo tam.
Foto: Matej Grošelj
Zgodnje nedeljsko jutro takšnega scenarija sprva ni obetalo. Tekmovalci desetkilometrske preizkušnje so sicer počasi kapljali prosti štartnemu prostoru, a jim je pri "kraji" elana nekoliko pomagala meglica, ki se napovedujočemu lepšem preostanku dneva navkljub kar ni in ni hotela razkaditi - kot bi na vsak način želela podaljševati vremensko agonijo hladnega in deževnega sobotnega dne. Na srečo ji to ni uspelo, saj so se stvari bliskovito spremenile, tudi vsled odličnih nastopov (z 29.03 je zmagal Boštjan Buč, sicer specialist "steeplechase-a" ) in huronskega navijanja ob prvi preizkušnji, kar je dvignilo temperaturo v središču ljubljanskega mestnega kotla. Medtem se je nabrala že tudi nepregledna množica navdušencev maratonske in polmaratonske preizkušnje, med njimi precej kibicev, ki so kot kaka televizijska napovedovalka prihodnosti modrovali o "gotovem" razpletu. Vedelo se je, da so organizatorji z "obračanjem" steze le to naredili nekoliko hitrejšo, baje za okoli 2 minuti, kar bi ob dobri formi tekmovalcev lahko pomenilo čase pod 2 urama in 10 minutami ter 20 evrskih tisočakov za zmagovalca, a je bilo med povabljenimi precej neumornih adutov iz afriške celine med katere se je pomešal Moldavec Jaroslav Musinši, ki je za zmagovalcem Kenijcem Williamom Biamo (ta je le za 11 sekund zgrešil visoko nagrado) zaostal pičle 4 sekunde. Odličen "poslovilni" maraton je odtekel tudi legendarni Kejžar, doslej že dvakrat ljubljanski zmagovalec, ki se je brez težav (in na žalost brez "zajcev", ki narekujejo tempo) spustil pod 2 uri in 20 minut. Med ženskami je slavila Kenijka Kilel Cheptonui s časom 2.25, 24 (domači naslov si je pritekla Daneja Grandovec), na polovični razdalji pa Lucija Krkoč (pri moških Mitja Kosovelj).
Na tekmovanju smo seveda navijali tudi za Adriamedijce, med katerimi sta izstopala Avtomagazinov urednik fotografije Aleš Pavletič (odtekel je osebni rekord, bravo Pavle! ), ki ga spet nisem ujel v objektiv, saj se je zamaskiral tako dobro, da bi ga tudi ostra očesa videokamer pri kakšnem velikopoteznem ropu težko opazila (zato pa ga je "pogruntal" in s "trotlom" uspešno ovekovečil naš vodja testne ekipe in fotograf Saša Kapetanovič), in tehnični urednik Matej Memedovič, ki je na cilju desetkilometrske preizkušnje, več kot očitno spočit, strašil in snemal (ženo spredaj) s kamero.
Ljubljanska prireditev je znova dokazala, da je pravi magnet za profesionalce in rekreativce, predvsem pa je zakladnica dobre volje, pozitivne energije, vedrega duha, vztrajnosti, vsesplošnega navijanja in ferpleja, kakršne med ljudmi v vsakdanjem življenju žal vse premalokrat vidimo. A glede na vsakoletno naraščanje števila prijavljenih na ta maraton se zna celo slednje dejstvo nekoliko spremeniti v pravo smer. Se vidimo prihodnje leto!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
