Podaljšani test: Škoda Yeti 2.0 TDI 4X4 Elegance

18. 6. 2012
Deli

Priznam, nikoli se nisem oziral po velikih avtomobilih, dolgih limuzinah ali visokih in okornih terencih. Pa tudi življenje in vsakodnevna vožnja s kombijem me ne privlačijo.

Tako pridejo v poštev majhni (a spet ne preveč) avtomobili, običajne limuzine, še raje kombilimuzine, tudi limuzinski kombiji. Vožnja z njimi je dokaj udobna, nestresna, in če se ti zahoče, tudi športna. Seveda, če je pod prednjim pokrovom ustrezen motor. A ker se zarečenega kruha največ poje, se moram tudi sam pokesati. V danem trenutku človek pač prelomi svojo obljubo, zavezanost, zanos oziroma preprost egoizem. Hočeš – nočeš se sprijazniš s stvarmi, ki ti niso všeč, ki te vsa leta odbijajo ali se jih preprosto izogibaš. Doleti te trenutek, ko se najprej sprijazniš, potem ugotoviš, da sploh ni tako hudo, ter si na koncu celo dovoliš pozitivno misel in naklonjenost še čemu drugemu kot dolgoletnim stereotipom.

O čem govorim? Preprosto, za mano je selitev. Večji del stvari sem prepeljal sam, le največje kose pohištva sem zaupal selivcem s tovornjakom. Nikakor pa ne svojega plazemskega televizorja, ki je pregovorno občutljiv že lepo postavljen v dnevni sobi, kaj šele da bi ga človek vozil naokoli. In ker pravijo, da ga med prevozom ne smeš položiti, ampak mora ostati ves čas v svojem običajnem pokončnem položaju, sem se seveda znašel pred težavo. Saj se spomnite, ljubitelj limuzin, manjših avtomobilov itd. – kam naj ga dam? Na streho? Neee, veste kaj – Yeti je zakon!

Ko sem ga prvič videl, mi ni šlo v glavo dejstvo, da je nekaterim tudi oblikovno všeč. Da se razumemo – popolnoma sprejemam podrejenost Škode, še raje jo jemljem kot enakopravnega člana skupine Volkswagen, in če bi se moral odločiti za njihov avtomobil, bi vsekakor premislil tudi o Škodi. Logotip na prednji maski (in volanu) me ne moti kot marsikaterega Slovenca, mar ne? Tudi notranjost Yetija je povsem spodobna, celo všečna, zagotovo pa nadpovprečno ergonomska. Prav tako ne morem zapisati nič slabega o motorju, saj je Volkswagnov, in tudi nad povprečno porabo 6,6 litra dizelskega goriva za 100 prevoženih kilometrov se ne gre zmrdovati.

Ampak oblika, to pa je tista stvar, ki me do pred nekaj tedni ni prepričala. Zakaj bi nekdo 'ljubil' povsem škatlasto obliko? Zakaj, zakaj ...? Zato, ker preprosto zložiš naslonjala zadnjih sedežev (pa zaradi tretjinsko zložljive klopi ne potrebuješ vseh), dvigneš prtljažnik in vanj brez težav postaviš televizor.

In če je prevoz večjih kosov prtljage ali česarkoli drugega malo večjega vsakodnevna praksa ali obveza tudi v slabem vremenu, je Yeti zagotovo odlična izbira. Ne moti me niti, da smo morali na našem zamenjati žarnico v zadnji luči – tudi v večjih in 'lepših' avtomobilih jo moramo!

Bese­di­lo: Sebastjan Plevnjak, foto: Saša Kapetanovič, Uroš Modlic

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere