Kaj potrebuje punca, ko gre sama na morje? Knjigo, brisačo, kopalke, avto in v prtljažniku S-bikes!
Jutro nekega pozno avgustovskega dne, odprem oči in edina misel, ki me prešine je: morje! Saj veste, ko te preganja tisti občutek kako imaš poln »kufer« vsega. In kaj storiš? Popokaš tisti »kufer«, sedeš v avto in se odpelješ. Čas je bil idealen, saj so mi fantje pri Centru mobilnosti Špan na test ravno ponudili njihovo prenovljeno urbano legendo – zložljivo električno kolo S-bikes F50e, ki sem ga z največjim veseljem vzela s seboj, na pot v neznano.
Odločila sem se za popolni odklop, pobeg iz civilizacije, za kampiranje v divjini, brez novodobnih motilcev pozornosti kot so internet, telefoni in ja, odrekla sem se tudi elektriki. Ampak kje bom polnila svoje kolo? Samsungova baterija bi mi sicer naj zagotavljala kar 65 kilometrov v ECO načinu le z enim polnjenjem, preverila sem, da se baterija enostavno vzame iz kolesa in jo lahko v parih urah napolnim na navadni električni vtičnici, torej bom pač malo dlje posedela na kakšni kavi ali dveh ob obali. Problem rešen. In tako je tudi bilo.
Ker sem se podala na kolesarsko pot Istria bike, med nasade oljk in vinogradov, je baterija sicer »izdihnila« malo prej kot sem pričakovala, a to le zaradi številnih vzponov, kajti najlepši razgledi so seveda na višini. Videti bi morali pregrete obraze številnih kolesarjev, ki so sredi vročega dne gonili v hrib, medtem ko sem se jaz elegantno in lahkotno odpeljala mimo. Zmotno je razmišljanje, da gre električno kolo kar samo, kar sem večkrat slišala. To vendar ni električni skuter in gonjenje v hrib te prav tako utrudi, je pa res, da ti zadevo precej olajša. Najbolj zabaven del? Speljevanje na klancu. Če se že slučajno ustaviš, zaradi dih jemajočega razgleda morda, ima S-bikes prav posebno funkcijo, ki ti z enim pritiskom na stikalo omogoči, da kolo samo spelje tudi sredi najbolj zahtevnega klanca.
Kolo omogoča pet programov električnih pomoči in kar sedem prestav, tako da ko sem pred seboj zagledala dolgo makedamsko cesto, se seveda nisem »šparala«. Vklop športnega načina, kar pomeni izjemne pospeške, ki jih tudi pošteno začutiš, brzina na 5 prinese maksimalno hitrost 25 kilometrov na uro, pri spustu pa sem na števcu videla tudi preko 30, a za veter v laseh in vonj po morju, me to ni ustavilo. Občutek neverjetne svobode, kljub temu, da te do tvojega šotorčka nekje na divji plaži čaka še dolgih 20 kilometrov vožnje.
Včasih se je zgodilo, da se je dan že prevesil v noč, a nič zato, saj je S-bikes opremljen s sprednjo in zadnjo LED svetilko. In če baterije nisem do konca izpraznila, sem lahko na njem polnila tudi telefon. Res, da minimalno, saj sem ga potrebovala le za teh nekaj fotografij.
Edinokrat, ko sem si zaželela, da bi ob sebi imela še nekoga, je bilo, ko sem morala kolo pospraviti v prtljažnik. Zloži se enostavno, v parih potezah, a kljub temu, da mu zaradi lahkotnega aluminijastega ogrodja z baterijo vred pripisujejo manj kot 22 kilogramov, sem se včasih morala pošteno potruditi, da sem ga dvignila v prtljažnik, brez, da bi si pri tem pomagala s tem, da ga naslanjam na avto seveda. A je bilo vredno, saj ga bom na naslednjih počitnicah prav pogrešala.
Katja Štingl
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del