Dacia Duster, ki se ji trimesečni podaljšani test počasi končuje, je končno prišla tudi v moje roke.
Presenetil me je občutek, da je Duster veliko bolj terenski avtomobil, kot bi mu pripisal na prvo žogo. Če bi me zvezanih oči posadili za volan, bi ga takoj postavil v družbo najbolj klenih, recimo kakšnih Toyot, Nissanov ali Jeepov.
Zaradi prestavnih razmerij, ki so zelo na kratko 'izračunane', se po mestu voziš v peti prestavi, križišča pa premaguješ kar s tretjo. Kot bi vozil pravega, čistokrvnega terenca, ne pa športnega terenca s priklopljivim štirikolesnim pogonom.
In ker štirikolesni pogon na tem avtomobilu ni samo modna muha, smo fotografu Urošu Modlicu za pot na dva relija namenili preverjenega sopotnika. V Avstriji je večkrat parkiral tudi na sneženih neurejenih površinah (in pomagal drugim iz zagate), v Monte Carlu pa je zaradi pomanjkanje snežnih padavin premagoval bolj kot ne suh asfalt.
No, da izdatnejša višina ne pomeni samo več svobode na neurejenih kolovozih, pa priča odlomljena antena: zaradi nižjih garaž smo z njo tolikokrat podrsali po stropu, da nas je sčasoma imela dovolj.
Aljoša Mrak
Foto: Uroš Modlic in Saša Kapetanovič