Cosmo ski opening je dogodek, ki ga vsako leto komaj pričakuje vedno več smučarjev.
Lani decembra se je tja odpravilo tudi uredništvo Cosmopolitana. Urednica revije Tina Deu se je Cosmo ski openinga udeležila s svojim možem – na štiridnevno smučarijo ju je odpeljal Ford C-Max. Ker običajno vozijo moški, smo Aljaža vprašali, kakšna sta bila vožnja in avtomobil.
»Vsakič, ko sedem v nov avtomobil, se želja po novem, boljšem, hitrejšem, varčnejšem, večjem (a obenem manjšem) avtomobilu primerja s preprosto otroško željo po novi igrači. Po natanko tisti, ki jo ima drugi otrok v roki, jaz pa ne. Prepričan sem, da je zame, tam nekje zunaj, avtomobil, ki bo za vedno pomiril te potrošniške strasti. Je to C-Max?
Seveda je razlika v letnikih proizvodnje vidna takoj, ko ga odkleneš. Ker smo avtomobil testirali za smučarijo, je bil prvi na vrsti prtljažnik. Vrata prtljažnika sem skoraj odtrgal, preden so mi po telefonu razložili, da jih odpre sam. Vau. Sledilo je nekajkratno odpiranje in zapiranje in takoj tudi premislek; koliko zapiranj in odpiranj zdrži akumulator, če ključe dobijo v roke moji otroci? Okej, smuči noter. Prtljažnik sam po sebi ni dovolj, kar pomeni podiranje srednjega zadnjega sedeža. V naglici to pomeni samo prekuc naslonjala in smuči so noter. Ker pa nimam prenosne torbe za smuči, sem pod ostre robnike smuči moral podložiti kos kartona, sicer bi razrezal mehko tapecirano notranjost. Vse drugo brez težav. Torbe za tridnevno bivanje v Schladmingu, pancarji, palice, čelade in preostalo navlako z lahkoto zložimo v preostali del prtljažnika.
Pot tiha, radio na glas, gumbov na volanu malo morje. Delno sem odsoten med vožnjo, ker hočem poiskati vse možne nastavitve in elektronska pomagala, še preden se konča Celovška. Nevešč najnovejših zaslonskih navodil, znakov, logotipov, občasnega bipanja namesto desnega smernika vklopim brisalnike. Ah ja, očitno bom potreboval več časa. Avtocesta s tempomatom ponuja več možnosti za raziskovanje in tako kmalu osvojim računalnik, ki sporoča veliko uporabnih podatkov.
Kabina, udobna za vožnjo, sedeži pravzaprav narejeni za mojo hrbtenico. Pot do smučišča mine, kot bi trenil.
Ker smučamo do zadnjega, se bojim, da bo pot nazaj naporna. Ampak C-Max se spet izkaže za zelo udobnega prevoznika. Do doma odkrijem še kakšno malenkost na armaturi in počasi se bliža čas, ko bo treba stvari preložiti v našo kripo. Ker je poraba goriva pri meni zelo pomemben dejavnik, sem tudi nad njo navdušen. Res varčen avtomobil.
Avto ponuja veliko voznih ugodnosti, majhno porabo na relaciji, dobro preglednost na vse tri strani, nazaj pač nekoliko slabše – kar kompenzira s sliko s kamere na armaturi in sliko predvidene smeri vožnje glede na zasuk volana. Hudo.«
Besedilo: Aljaž Deu, foto: Aljaž Deu, Saša Kapetanovič
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja