Lep, dinamičen, privlačen avtomobil – pa je tudi vsakodnevno uporaben?
Zadnjič me je znanec povabil v idilično hišico v hribih. Do nje vodi urejena makadamska cesta, ki dvopogonskim avtomobilom kljub višinski razliki ne bi smela povzročati težav.
Peugeot 308 je suvereno zagrizel v hrib in celo nežno požiral neravnine, dokler ni na enem malce večjem previsu podrsal z okvirjem prednje registrske tablice po tleh. Rezultat? Počen okvir in izgubljena tablica. Za okvir, priznam, mi je bilo vseeno, saj stane par nepopisanih na prvi bencinski črpalki tri evre, zamenjava pa traja natanko dvajset sekund.
Večja težava je izgubljena registrska tablica, saj si res nisem hotel nakopati birokratskih težav. Zato sva se s kolegom vrnila po isti poti in jo seveda, revico, videla počivati v obcestnem jarku. Še dobro.
V debati, ki je sledila, sva družno ugotovila, da imajo 308 zelo nerodno, da ne rečemo nespametno nameščene prednje registrske tablice, saj kar kličejo po tem, da jih izgubimo. Že na testu sredi zime smo ugotavljali, da deluje kot plug, saj registrsko zelo hitro izgubiš na kakšnem slabo počiščenem parkirnem prostoru, da o visokih robnikih sploh ne govorimo. Samo dotik in že je ni več.
Potem pa se je znanec povsem navdušil nad mehkobo vožnje, saj je Peugeot 308 kot za šalo čisto počasi lezel v tisti makadamski odsek. Sicer v prvi prestavi, a brez težav. On, je dejal, pa se s turbodizelskim Passatom veliko bolj muči, saj se prednji pogonski kolesi radi zavrtita v prazno, čeprav poskuša biti s stopalko za plin nežen. Ali pa sistem proti zdrsavanju pogonskih koles popolnoma zamori življenje v motorju.
Hmm, veliko navora res ni vedno prijazna zadeva, kajne? Potem pa sva začela razpredati o tem, ali je oblika 308 res v službi človeka.
Dinamičen prednji del z nerodno nameščeno registrsko tablico prav gotovo ne, sem v smehu dejal, nato pa resneje dodal, da bi pohvalil veliki vzvratni ogledali in konkretne kljuke na vratih, ki našim boljšim polovicam ne polomi na novo polakiranih nohtov. In potem niso tečne. To pa veliko pomeni, kajne?
Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič