Šlo je kot običajno. Tule so ključi, vozi in oddaj tekst.
Pa sem gledal v 308 1.6 Premiuma in iskal zgodbo, ki ni gobarska ali že objavljena. Posvetilo se mi je hipoma, le poglejte registrsko označbo. In smo šli iz Ljubljane v Maribor. Trije. Sopotnica na desni, jaz in Tristoosmica.
Živa sva imela nalogo ocenjevati avtomobil na solidno dolgi razdalji. Že po nekaj metrih je padlo prvo dejstvo, da Peugeot nima lučke, ki bi osvetljevala ogledalce pred sovoznikom. No, vsaj vzmetenje je udobno, da črta od šminke, če že pride do nje, ni tako groteskna.
Ji je pa bila všeč velika panoramska šipa, ki pokaže nočno ali dnevno nebo. Meni je bilo všeč, da se zavesa, ki jo odstre ali zastre, pomika z gumbom, in to kar hitro. Za popolno zakritje ali umik potrebuje le okoli šest do sedem sekund.
V nadaljevanju ona sklene, da je avtomobil spredaj prostoren, zlasti okoli kolen, kjer je dovolj širok, za udobje pa poskrbi tudi ravno prav visoka polička na vratih. Odpre predal in komentira, da ni lučke. Meni se medtem dobrika motor. Ni sicer turbodizel ne turbobencinar, a ko ga primerjam s podobnimi 1, 6-litrskimi agregati, se mi zdi 308 z njim prav posrečena kombinacija.
Motor lepo zvezno podaja moč, je zelo tih v prostem teku (to potrjuje tudi sopotnica), pri vrtenju pa daje od sebe pritajeno dirkaški zvok. Za doseganje hitrih rezultatov ga je treba priganjati, a z zmogljivostmi bodo zadovoljni predvsem vozniki, zmerni v željah.
Menjalnik je le petstopenjski, v peti prestavi gre slediti toku že s 50 km/h in 1.500/min. Pri 130 km/h in okoli 3.800/min v peti prestavi je še tih, ob pospeševanju, torej bolj obremenjeni stopalki za plin, pa se že pojavi želja po šesti prestavi.
Pogrešal sem še navolanske gumbe za upravljanje radia (namesto tega je klasičen PSA-jevski obvolanski pecelj) in ugotovil, da sta odlagališči za pločevinki na sredinski konzoli neprilagodljivi in preplitvi. Brisalniki so učinkoviti, tipalo deluje dobro.
Ob srednje močnem dežju, močnejšega takrat ni bilo na voljo, je vidljivost iz avtomobila dobra. Glavni namen obiska štajerske prestolnice je bila povprečna poraba ob varčni vožnji, vendar ne takšni, da bi se v klance vozili med tovornjaki. Lepo po omejitvah.
Na koncu je potovalni računalnik izpisal: 128 prevoženih kilometrov, povprečna hitrost 95 kilometrov na uro, povprečna poraba goriva 6, 6 litra. Ugodno.
Mitja Reven, foto: Mitja Reven
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja