Kot večina Peugeotovih modelov vas tudi ta na parkirišču pričaka z nasmeškom na sprednji maski. Res da so jih zasnovali tako, da so si med seboj podobni, je pa tudi res, da v nas zbudijo občutek nasmejanega avta in nam to polepša kakšen nesrečen dan.
Nato vas v avtu razveseli pogled na streho, saj je ta steklena panoramska, kar še poveča občutek prostornosti. Mogoče vas bo na začetku bolel vrat, saj si boste želeli ogledati vse tisto, česar ne morete videti skozi pločevinasto streho. Pri vožnji skozi mesto se vam v njem ne bo treba stegovati nad armaturno ploščo, da bi si ogledali velik plakat z novimi kopalkami za vašo drago. Ja, čudovito je imeti panoramsko streho, dokler vam sonce ne začne pripekati v glavo, to pa preprosto preprečite s pritiskom na gumb in zaprete zastor za svetlobo pri panoramski strehi.
Sedenje za nekoliko velikim volanskim obročem je pregledno, mogoče malo nerodno pri manevriranju na parkiriščih, predvsem zato, ker so drugi avtomobili opremljeni z manjšimi volani in smo vajeni teh. Armaturna plošča ni nič posebnega, je minimalistično opremljena in funkcionalna. Kromani obroči pri števcih na trenutke zmotijo z odsevom, kar vam pogled usmeri k armaturni plošči, misleč, da se je prižgala kakšna kontrolna lučka. Ampak na to se kmalu navadite in hitro opustite začetno previdnost.
Avto res ni opremljen z močnim motorjem, je pa ta poskočen in ima pravo mero navora, kar se med vožnjo pozna pri nižjih vrtljajih. Ko pa avto zavrtite v višje vrtljaje, sprva nimate občutka, da ste motor res zavrteli do rdečega polja, saj je zvok v potovalni kabini dokaj zadušen, in šele pogled na merilnik vrtljajev vam da vedeti, v katerem območju vrtljajev je motor.
Pri vožnji po avtocestah se utegne sicer komu stožiti po šesti prestavi, drugače pa, zakaj bi zamorili motor, naj se vrti.
Prestavljanje v vzvratno prestavo se kdaj pa kdaj konča z neprijetnim zvokom zobnikov, zato je potrebno malce več previdnosti pri uporabi menjalne ročice.
Sedenje v avtomobilu je sproščeno, neutrujajoče za voznika, prostora za sopotnico, v nasprotju z našo supertestno Laguno, pa je nekoliko več. To velja, če na zadnjem sedežu sedi še otrok v avtosedežu. Le izstopanje iz avta je pri spuščenem sedišču oteženo, saj se z bokom zaletite v bočni stebriček avtomobila.
Pri natovarjanju v prtljažni prostor pa nas je malenkost zmotil visok spodnji nakladalni rob.
Na koncu testnega dne, rahlo utrujen od gledanja skozi panoramsko streho, lahko rečem, da se je v našem vedno nasmejanem 'levčku' prijetno voziti.
Matej Memedovič, foto: Aleš Pavletič