Moj teden, preživet s Toyoto Auris hibridom, se počasi končuje. Avtomobil je zelo opazen na cesti, saj je opremljen z nalepkami in silhueto Dejana Zavca. Vsak takoj pogleda, če je v avtomobilu morda on. Tudi če sem kdaj vozil zelo varčno, se mi nobeden ni upal mahati in piskati, saj niso bili popolnoma prepričani, kdo je v avtomobilu. Podobno sem prav danes izvedel, da je sodelavka mislila, da nas za promocijske namene že ves teden v službi obiskuje prav Dejan Zavec. No, moj teden slave se počasi končuje. Avto je ostal v enakem stanju, kot sem ga prevzel. Na srečo nisem naletel na nobeno samomorilsko žival, nobenega niso zasrbeli prsti, bakru je očitno cena padla, rezervnih delov se še ne potrebuje, saj takšni avti tako ali tako statistično gledano ne crkujejo. Bencina se pa prav tako ne splača krasti iz avtomobila, saj ga v njem skorajda ni.
Torej, naj še zadnjič na kratko povzamem dogajanje v tem tednu. Avtomobil sem prevzel v četrtek. Opravil sem osem voženj čez Gorjance (Vahto), skupaj sva obiskala letalo v vasi Otok pri Podzemlju, grad v Gradcu, na Otovcu viadukt, v Rožnem dolu Ekološko turistično kmetijo Mlinar, na Zorencih Kmečko hišo Bahor, V Starem trgu Sodevski kal in Sodevsko steno, porušen mlin v Srednjih Radencih, gostilno Madronič ob Kolpi, izvir Krupe v Semiču, Tomosove starodobnike in Mikropivovarno Vizir na Lokvah, bila sva poleg pri postavljanju mlaja, po gozdni poti pa sva se odpeljala tudi na Planino ter Mirno goro. Poleg vseh omenjenih relacij sem z avtomobilom opravil še sedem testnih voženj sorodnikov in prijateljev ter nekaj kratkih voženj do lokalne trgovine. Prav vsi so bili nad vožnjo in avtomobilom prijetno presenečeni oziroma kar navdušeni. Z avtomobilom sem skupno naredil 650 kilometrov, pri čemer sem porabil točno 30 litrov goriva. Skupna poraba na testiranju je tako bila 4,6 litra na 100 kilometrov.
Priznati moram, da takšen avto spoznaš šele po dobrem tednu vožnje. Kot ste lahko spremljali moje zapise, sem bil v prvih dneh malo skeptičen glede vsega skupaj. Motilo me je to in ono in pozoren sem bil na vsako malenkost. Ko so dnevi minevali in so se kilometri nabirali, pa sem počasi dojel bistvo, kako je treba takšen avtomobil voziti in čemu je namenjen, kaj mu odgovarja zelo in kaj malo manj. Splošen vtis o avtomobilu je odličen. Avto je izpolnil vsa moja pričakovanja in bi ga, popolnoma iskreno povedano, imel tudi doma. Kot družinski avto, seveda. Ali se splača? Splača se enako, kot se splača imeti hišo. A ni ceneje živeti v bloku? Ali se splača imeti na hiši izolacijsko fasado, če pa vsi izračuni kažejo, da se bo le ta povrnila šele v 20 letih. Glej ga, zlomka, pa jo vsi vseeno dajemo gor. Torej v življenju se ne smemo vedno vpraševati, ali se kaj splača ali ne, in takoj zatem potegniti iz žepa kalkulator ter začeti računati. Sam velikokrat pravim: investiraj takrat, ko imaš, če seveda imaš. Takrat, ko ne boš imel, boš vsaj užival v tem, kar si ustvaril takrat, ko si imel. Konfuzno, ma niti ne. Torej, če mi je nekaj všeč, si ponavadi to tudi kupim, seveda v okviru mojih finančnih zmožnosti.
Nakup avtomobila se nikoli ne izplača, ne glede na to, ali je hibrid, bencinar ali dizel. Ko ga kupiš, že zgubiš, potem pa vsako leto še malo izgubiš, dokler cena ne pade toliko, da se ti ga več ne splača sploh prodati. Enako se tudi nakup televizorja ne splača. Najceneje je, da ga sploh nimaš. Vsi varčujejo in iščejo poceni televizorje, ne spomnijo pa se, da ga gledajo tudi po več ur na dan, torej je to res primerna stvar, na kateri se varčuje. Podobno je z avtomobilom: je res smiselno na njem varčevati, če pa v njem prebijemo več ur dnevno. Vožnja s hibridom je umirjena, sproščujoča, udobna, ekološka, tiha in ne povzroča stresa. Še posebno ne na bencinski črpalki.
Torej, če potrebujete umirjen družinski avtomobil z zelo majhno porabo, ne marate prestavljanja, ne marate cukanja pri manjših hitrostih, ne marate, da vam avto crkne pri speljevanju, se vozite po mestu, radi skočite na kakšno makadamsko pot, kjer so hitrosti manjše in cesta bolj ovinkasta in se počasi vzpenja, se ne prepogosto vozite v dolge strme klance z veliko hitrostjo, potem z nakupom Toyote hibrida definitivno ne boste zgrešili. Avto tudi dokaj športno potegne, če le stopalko za plin pritisnete čisto do tal, brez usmiljenja. Takrat avto prižge vse, kar ima, in pošlje v motor. Avto seveda postane malo bolj glasen, saj bencinski motor deluje na konstantnih vrtljajih, ki jih običajno niste vajeni, se jih pa prej ali slej navadite. Morda bi tukaj gospod Akrapovič lahko kaj naredil, da bi bil zvok prijetnejši.
Za konec naj še strnem nekaj misli moje žene: »Upam, da boš že vrnil tale avto, ker nič drugega sploh ne počneš, kot da se voziš naokoli. Upam, da ne boš zmagal, ker imam počasi že tega avta dovolj, saj te nikoli ni doma. Kaj bomo še z eno tablico. Res upam, da je ne dobiš. Ta mali je že itak preveč na tablici, tako da ne bi slučajno še ene prinesel domov.« Hvala tudi njej za potrpežljivost in razumevanje, saj še vedno lahko spim doma.
Ob tej priložnosti bi se rad še zahvalil Avto magazinu ter Toyoti Slovenija, da sta organizirala nagradno igro. Igro, v kateri sem prvič v življenju nekaj celo zadel. Nekoč sem na neki drugi nagradni igri že nekaj dobil, vendar so mi potem sporočili, da so se zmotili. Zahvala gre tudi TPV centru Novo mesto za prijaznost in izposojo brezhibnega hibridnega avtomobila. Zahvaljujem se tudi Toyoti Auris hibridu, da me ni pustila na cedilu in da je preživela moje priganjanje brez kakršnihkoli pripomb in opozorilnih lučk. Vsem na cesti, ki so bili razočarani, ko so opazili, da v avtomobilu ne sedi Dejan Zavec, pa se res iskreno opravičujem. Upam, da vam je bilo pri prebiranju moje belokranjščine še kar zanimivo. Če pa vas pot zanese v Belo krajino, le obiščite lokacije, ki sem vam jih predstavil, vsi vas bodo veseli.
Avtor bloga: Srečko Zupančič
(Kolumna izraža stališča avtorja in ne nujno tudi uredništva Avto magazin)