Tehnologija pnevmatik brez zračnic za kolesa je natanko to, kar si lahko predstavljate glede na ime – odpravlja zračnice in deluje skoraj enako kot pnevmatika in platišče sodobnega avtomobila.
Kako deluje
Pnevmatika brez zračnice je videti kot standardna pnevmatika z zračnico, vendar zračnice ne potrebuje, in ko je nameščena (pri čemer so robovi plašča pravilno »pritrjeni« na obroč in se povsem prilegajo), tvori nepredušno tesnilo s platiščem. Ventil, ki je podoben ventilu na zračnici, je nameščen neposredno na platišče.
Da sistem deluje, niti platišče niti pnevmatika ne smeta prepuščati zraka, zato se mora pnevmatika tesno prilegati platišču. Tesnilna masa, vlita v pnevmatiko ali vbrizgana skozi ventil, pomaga zamašiti morebitna drobna predrtja. To tesnilo ostane v pnevmatiki tekoče in bo »zacelilo« tudi majhne luknje, ki nastanejo med vožnjo.
Prednosti
V primerjavi s standardnimi pnevmatikami z zračnicami lahko delujejo pri nižjih tlakih brez nevarnosti, da bi se guma »preščipnila«. Do tega pride, ko pnevmatika trči ob oviro (na primer kamen ali rob luknje) in se deformira do te mere, da zračnico stisne ob platišče. To vodi do značilnega dvojnega vboda v stilu kačjega ugriza.
Prednosti nižjega tlaka v pnevmatikah sta tudi več udobja in potencialno še boljši oprijem.
Pnevmatike brez zračnic imajo tudi nižji kotalni upor in so zato lahko hitrejše od enakovrednih pnevmatik z zračnico, vendar je težko posploševati. Prednosti koles brez zračnice so precej jasne za gorska in »gravel« kolesa, saj se pri teh zaradi terena zračnice večkrat predrejo, s tesnilno maso pa si tako lahko prihranite veliko časa. Pri cestnem kolesu pa se vendarle postavlja vprašanje, ali se ves trud, ki ga vložite v izdelavo takšne gume, sploh obrestuje.
Slabosti
Namestitev in vzdrževanje platišč brez zračnic sta sama po sebi zahtevnejša in dražja od uporabe zračnic. Pnevmatike brez zračnice stanejo več, potrebovali pa boste še posebne ventile, tesnilno maso (imenujejo jo tudi mleko) in tesnilni trak, ki ga morate natančno in tesno namestiti na obroč. Resda pa lahko pozneje tudi privarčujete pri kupovanju ali krpanju poškodovanih zračnic.
Nekatere pnevmatike z oznako TR (Tubeless Ready) se zlahka namestijo na platišče z običajno črpalko. Vendar to pogosto ni mogoče, ker je pri montaži potreben takojšnji visok pritisk, da v trenutku stisne plašč ob platišče in ga zatesni, pri čemer potrebujete kompresor ali posebno črpalko z visokim tlakom.
S tesnilnim mlekom je lahko veliko nereda, dokler ne usvojite tehnike nameščanja in dolivanja mleka, ki pa jo je priporočljivo ponoviti vsakih nekaj mesecev, saj se tesnilna masa sčasoma lahko strdi in ni več tako učinkovita pri polnjenju lukenj v plašču.
Pnevmatike je treba tudi pogosteje polniti in priporočljivo je, da pred vsako vožnjo preverite tlak. Če pa vam kolo predolgo miruje, je dobro vsaj vsake toliko zavrteti platišče, da se mleko ne strdi in se bolje razporedi po plašču.
Če se boste tega lotili sami, se najprej prepričajte, da imate ustrezen plašč in obroč. Večina novih, zlasti gorskih koles je že opremljena s takšnimi komponentami, na nekaterih je tudi že trak in ventil.
KRATKI NAPOTKI
1. Čiščenje platišča
Preden začnete z nameščanjem traku, se prepričajte, da je notranji del platišča povsem čist.
2. Namestitev traku
Začnite na nasprotni strani luknje za ventil, tako da z nekaj prsti trak prilepite v vdolbino platišča, pri čemer pazite, da je nameščen na sredino in da je ves čas zelo napet, ko ga lepite na obroč. Ko dosežete začetek traku oziroma trak nalepite na cel krog, ga prekrijte še za nekaj centimetrov, nato trak prerežite in ga s palcema trdno pritisnite v vdolbino, da odstranite morebitne mehurčke. Ko je lepilni trak nalepljen, še enkrat temeljito preverite obroč, da na njem ni mehurčkov, razpok ali da ne bi bil trak preveč oddaljen od roba.
3. Namestitev ventila
Poiščite luknjo za ventil in skoznjo naredite majhen vbod, da jo natančno označite. Nato tudi z zunanje strani čez trak na tem mestu naredite majhno luknjo. Potisnite ventil skozi luknjo in ga z druge strani zategnite z matico.
4. Namestitev gume na obroč
Lahko si pomagate tudi z vzvodom za odstranjevanje ali nameščanje gum, a pazite, da pri tem ne poškodujete traku. Ko nataknete obe strani pnevmatike, jo »zgnetite« okoli obroča in se prepričajte, da povsem »sedi« v vdolbini.
5. Nalivanje tesnila
Obstajata dve možnosti. Tesnilno maso lahko dodate, preden pnevmatiko v celoti namestite, a le, če ste prepričani, da jo boste namestili brez večjega napora.
Veliko lažje pa je tesnilno maso naliti skozi ventil. To lahko storite z brizgo ali majhno stekleničko z nastavkom. Nežno zavrtite kolo, da masa prekrije celotno notranjost pnevmatike.
6. Polnjenje pnevmatike
Če imate srečo, bo nekaj hitrih sunkov zraka pnevmatiko potisnilo na svoje mesto.
Če je tako samo z eno stranjo ali delom pnevmatike, jo polnite, vse dokler ne zaslišite poka gume, ko »sede« na svoje mesto na platišču. Veliko lažje pa bo šlo s kompresorjem.
Po končanem delu dobro prevrtite gumo ali pa naredite krog ali dva okoli hiše, da se masa porazdeli in prodre v vse manjše pore. Nič nenavadnega ni, če opazite, da majhna količina tesnilne mase izteče iz pnevmatike ali okoli roba, vendar bi se to moralo dokaj hitro ustaviti.
Preberite še: Kolesarstvo: Razmišljate o nakupu električnega kolesa? Tu je na enem mestu zbrano vse, kar morate vedeti
Morda vas zanima tudi pogovor, ki ga vodi Borut Pahor.