Na tiskovni konferenci pred dirko na Rogli sem povedal (in nisem resno mislil! ), da me bolj kot zmaga zanima rekord proge. Pa sem priklical hudiča! 0, 02 sekunde oziroma dve stotinki ali pa še bolj natančno 21 tisočink me je ločilo od zmage na eni izmed najbolj dramatičnih dirk v zgodovini slovenskega avtomobilskega športa (upam si zatrditi, da je to najbolj tesen rezultat do zdaj! ). In da ne bo pomote – to je bil moj zaostanek v seštevku treh tekmovalnih voženj!
Ob vsem spoštovanju do Hermanna Waldyja, ki sodi med najboljše evropske dirkače in je na Rogli zares pokazal vrhunske vožnje, sem tokrat sam kriv za poraz. Po odlični (že rekordni) prvi vožnji sem imel več kot pol sekunde prednosti, kar na tako kratki progi omogoča mirno nadaljevanje dirke. In nadaljeval sem mirno, premirno! Tako mirno in samozavestno, da sem izgubil skoraj sekundo! Niti brezhibna tretja vožnja niti izboljšanje rekorda nista bila dovolj za zmago.
Morda se vam bo zdelo nenavadno, a nisem bil preveč razočaran. Ves konec tedna (tudi na treningih) sem bil najhitrejši, dosegel sem rekord in si povrnil samozaupanje, ki ga potrebujem za nadaljevanje sezone – in če se počutim kot zmagovalec, je to pomembnejše od dejanske uvrstitve!
V moštvu nam je uspelo definirati tudi majhne napake na nastavitvah (podvozje in prestavna razmerja), ki so nam jemale približno pol sekunde na vožnjo. Z drugimi besedami - na Roglo 2008 odhajam po nov rekord. In zmago, seveda!
P.S.: Ne morem mimo poklona organizatorju dirke, velenjskemu V-Racingu, ki je znova uprizoril vrhunsko prireditev, ter mimo posebne zahvale uradnemu napovedovalcu na večini slovenskih dirk, Vladu Krivcu. Vlado je s svojo strokovnostjo, duhovitostjo in neprikritim spoštovanjem do vseh dirkačev ustvaril posebno vzdušje, pravo dirkaško dramo, v kateri smo uživali obiskovalci in dirkači. Bravo, Krivec. In hvala v imenu vseh ljubiteljev avtomobilskega športa!
Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)
Kazalo 14. številke Avto magazina
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del