4×4 in varnost

6. 6. 2007
Deli
4×4 in varnost

Varnost v avtomobilu in z avtomobilom je tema, ki ji za zdaj ne kaže konca, čeprav se rahlo umirja. Potem ko so pred kakima dvema desetletjema pri Audiju varnostno poglavje modro razdelili na aktivno in pasivno, so se stvari tudi tehnično razčistile in postale jasnejše širši javnosti. Še laže, predvsem pa bolj primerljivo je postalo, ko so najprej nemške revije in kasneje evropski konzorcij Euro NCAP začeli avtomobile zaletavati v zidove in s tem postavili temelj za pasivno varnost ter uvedli zloglasne zvezdice.

Pri aktivni varnosti je nekoliko teže. Vsaj s primerljivostjo. Mrtve kote je sicer lahko izmeriti, še laže je s svetilnostjo žarometov, ampak k aktivni varnosti štejemo še marsikaj drugega. Na primer ugodje z učinkovito klimatsko napravo, neutrujajoče sedenje in zanesljiv pogon. Marsikaj od tega je precej subjektivnega in težko merljivega. Kar je kot nalašč za manipulacijo.

Vsakokrat ko vozim štirikolesno gnan avtomobil, to njegovo tehnično lastnost štejem v dobro pri aktivni varnosti. A se vsakokrat vprašam, ali ni to le priučeno, navajeno. No, dejstvo je, da je pogon k štirim kolesom zanesljivejši, sploh pri poslabšanih razmerah na cesti, ampak to velja le, če ga voznik zna uporabiti in izrabiti.

Kar pa ni lahko. Okej, pri pospeševanju ni treba obvladovati nikakršne posebne veščine – pohodiš plin pa je. Ampak pospeševanje z mesta (na primer) s cestninske postaje v snegu še ni povzročilo nesreče s smrtnim izidom oziroma če jo je, gre za osamljen primer, zaradi katerega ne kaže graditi drage, težke in zapletene mehanike, da bi povečali varnost.

Lepa lastnost štirikolesnega pogona je, da gre hitreje skozi ovinek, kar pomeni, da avtomobil v ovinku kasneje zleti s ceste. Sliši se lepo. Ampak tu si velja prebrati drobni tisk: še noben štirikolesni pogon ni omogočil hitrejšega gibanja skozi ovinek, če voznik ni pritiskal na plin. To najprej pomeni, da je moral voznik ‘ujeti’ motorne vrtljaje, da je bilo na vseh kolesih dovolj navora, da je motor kolesa dovolj močno poganjal, da so ta kolesa vlekla avtomobil v želeni smeri. Predpogoj za zgornji scenarij je seveda zadovoljiv oprijem gum oziroma primerne gume. Pa tudi če so tehnični pogoji izpolnjeni, še vedno ne smemo pozabiti: treba je pritiskati na plin.

Kdor zleti z avtomobilom s ces­te, ponavadi zleti zato, ker gume niso več zadosti prijemale. Takrat niti pogon na rezervno kolo ne pomaga več. Meja je v spolzkem v takem primeru zelo nizko postavljena in v primeru dvo- ali štirikolesno gnanega avtomobila zelo blizu. Obstaja čisto drobno upanje, da bo fizikalne zaloge dovolj in da bo voznik bliskovito trezno ocenil položaj ter pritisnil na plin. Pomislite: če ste bili v podobnem položaju, kako ste odreagirali? Zelo verjetno ste pritisnili na zavoro.

Pri zaviranju pa, verjeli ali ne, štirikolesni pogon nič ne pomaga. Zavore pa so že kakih sto let štirikolesne.

Zato mi pri aktivni varnosti štirikolesnega pogona nad glavo vedno visi težak vprašaj.

Vinko Kernc

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"