Pa je res! Moja tekmovalna sezona 2010 je nedvomno 'pod streho', se je iztekla, končala, odšla v anale, v zgodovino … Že!
In (že) komaj čakam Rechberg 2011!
V resnici je letošnja sezona minila, kot bi trenil. Zdi se mi, da sem že včeraj komaj čakal na Rechberg 2010, v naslednjem trenutku pa so mi pred očmi zamahnili s ciljno zastavico v Buzetu. Vendar se je vmes zgodilo veliko razburljivega, lepega in tudi tragičnega in padlo je ogromno dežja. Morda mi bosta prav dež in nepredvidljivo vreme najbolj ostala v spominu.
Dež je vzel življenje Lionelu Regalu, dež nas je vse prisilil, da smo o nekaterih stvareh začeli razmišljati drugače. In ja, zaradi dežja vozniki formul 3000 v soboto nismo vozili v Buzetu in zaradi njega (dežja) smo se znova spomnili tistih, ki nikoli več ne bodo z nami.
Smrt Lionela Regala, moja nesreča v Šternberku, nekaj vrhunskih rezultatov, veliko drobnih tehničnih problemov – to je, če strnem, moje videnje pretekle sezone. Nenavadna mešanica vsega, ki mi ne dovoljuje pavšalne ocene. Bilo je odlično in bilo je tragično.
A življenje gre naprej in zgodovina se počasi deli na številke in dejstva. Zanje ne potrebujemo podnapisov niti razlage, saj so dovolj zgovorni sami po sebi. Kažejo pa takole: V letu 2010 sem startal na 10 dirkah. Devetkrat sem prišel v cilj, enkrat predčasno končal. Šestkrat sem se povzpel na najvišjo stopničko, enkrat sem bil drugi in enkrat tretji. To je bilo dovolj za vnovični naslov prvaka Slovenije in srednje Evrope. Že 13. in 14. v moji kolekciji. Svojo statistiko sem obogatil tudi za dva nova rekorda steze in jih zdaj imam skupaj 16.
Ni slabo, le nekaj podnapisov moram dodati: letos mi ni uspelo odpeljati več kot petih evropskih dirk (želel sem si odpeljati celotno prvenstvo) in ne celotnega avstrijskega prvenstva. Posledice gospodarske krize so nas dohitele z zamudo in to sezono smo vozili po 'rezervnem programu'.
Morda sem še bolj kot z doseženimi rezultati zadovoljen z očitnim napredkom, ki smo ga v moštvu dosegli na tehnični ravni. Eden najbolj pozitivnih občutkov pretekle sezone je, da čutim, da veliko bolje razumem dirkalnik, sploh pa vse tisto, kar potrebujem, da bi oba bila še hitrejša. To mi odpira popolnoma jasen pogled na prihodnost in tisto, kar moramo narediti. Ne, ni preprosto in ni poceni, je pa dosegljivo.
Najbolj grenka pilula v 2010? To, da se mi ni uresničila majhna, preprosta, nedolžna, poceni in uresničljiva želja (o njej sem pisal že pred sezono) – dirkanje brez tehničnih težav! Niti ena dirka (dobesedno) ni minila brez 'neumnih' težavic. Ali so bile gume, ali powershift, ali pletenica menjalnika, ali prestavna razmerja … Ne, tega se ne moreš navaditi!
Navadil pa sem se čakati. In meseci pred mano so eno samo čakanje. No, dolgčas mi ravno ne bo, ker, na srečo, vrelec mojih novih idej nikoli ne presahne – le realizacija je moja šibka točka!
Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)
Novo na Metroplay: O življenju rock zvezdnika s Slovencem, ki z legendarnimi glasbenimi skupinami nastopa po največjih odrih na svetu