Renault se ob svojem iskanju imena za drugi korejski model, ki ga pod lastnim zaščitnim znakom zdaj ponujajo v Evropi, ni spraševal »a ti tud'? « Navdih za ime je prišel od drugod, a sporočilnost imena je bržda v širini, pa čeprav zemljepisni.
Latitude je mišljen kot zamenjava za že pred časom opuščenega Vel Satisa. Zgodovina Renaultovih velikih avtomobilov je precej pisana, a rečemo lahko, da se je Renault v zadnjih štirih desetletjih s tovrstnimi avtomobili kar temeljito ukvarjal, a učinka ni bilo skoraj nobenega. Redkokdo se še spomni Renaultovega modela 30, ki ga je nato nadomestil 25. Razen s prodajo v Franciji ne eden ne drugi nista osrečila Renaultovega vodstva.
Nekaj več ugleda si je nato pridobil Safrane, predvsem ker je Renault s to petvratno limuzino prepričal tudi francosko državo in so se v njem vozili celo nekateri politiki.
A kljub temu je Safrane pot končal brez naslednika. Po premoru ga je sicer poskusil naslediti Vel Satis, toda kupci niso razumeli smelih oblikovalskih zamisli bivšega šefa oblikovanja pri Renaultu, Patricka Le Quementa, in kljub nespornim kakovostnim rešitvam tudi Vel Satis ni bil prav priljubljen. Skupaj s še drznejšim Avantimom in Espaceom je bil tudi s konstrukcijskega stališča dovolj avantgarden avtomobil.
Seveda ni mogel tekmovati z ugledom premium znamk. A ko so ga renaultovci ob predstavitvi postavili ob Audija, BMW-ja, Mercedesa in Volva, smo se bolj muzali njegovi obliki kot temu, da po konstrukcijskih dosežkih ne bi bil enakovreden.
Kaj se je torej spremenilo pri Renaultu, da so nekaj mesecev po tem, ko so iz programa vzeli Vel Satisa, za svoj največji avtomobil, nekakšen vrhunec v svoji ponudbi, postavili Latituda? Imeti ponudbo v vseh razredih za vsako ceno?
Ali so pripravo primerno velikega novinca zanemarili zaradi zniževanja stroškov ali vodstvenih malomarnosti? Kdo bi vedel pravi odgovor, uradno ga pri Renaultu že ne boste izvedeli.
Zato so se obrnili k svojemu južnokorejskemu podjetju in iz japonskega modela za Korejo predelani SM5 je postal Latitude.
Medtem ko se Hyundai in Kia pri svojih načrtih širjenja in večanja (v Evropi sta že prehitela Toyoto) ozirata po znanju iz Evrope in imata konstrukcijski center v Nemčiji, se je Renault podal v nasprotno smer – zanje zdaj avtomobile konstruirajo Korejci. Nisem prepričan, da je to pot, ki bo evropskemu Renaultu prinesla kakršenkoli uspeh. Ne zaradi načina ali poti. Na to napeljuje izdelek. Morda bodo pri Renaultu nekoč še obžalovali to potezo, a tudi če jo bodo, tega seveda ne bodo povedali …
Tomaž Porekar
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja