Zamudil sem veliko dirk! Vsakič sem bil oropan unikatnih, nenadomestljivih občutkov in vsakič sem bil zelo žalosten. A ker tako rad jemljem dirke kot ogledalo življenja in ker sem prepričan, da implicirajo mojo življenjsko filozofijo, poskušam izgubljene utrinke nadomestiti z novimi, drugačnimi.
Letos gre z nadomestili zelo težko, in kar je še huje, zelo počasi! Že pred začetkom sezone so Avstrijci odpovedali dve dirki, od avgusta lani vem, da ne bo (moje priljubljene) Rogle, zaradi težav z zavorami se nisem mogel udeležiti Kitzecka, zadnji hip so odpovedali Gorjance . . in tako sem se sredi sezone znašel v več kot mesec dni trajajočem 'vakuumu'!
Pred vrhuncem sezone v Ilirski Bistrici bom nastopil le še v Bratislavi, in če sem iskren, me pošteno skrbi, da bo Bistrica šele (! ) moja šesta dirka v novem bolidu. Si predstavljate, kako malo je šest dirk na hribu! ? Za volanom novega Reynarda sem prevozil le 97 kilometrov!
Pa ne mislite, da je to tarnanje poceni izgovor – gre predvsem za abstinenčno krizo. Za krizo, ki so jo delno povzročili neodgovorni organizatorji, ki se izgovarjajo na recesijo, delno pa sem zanjo kriv tudi sam. V svoj letošnji koledar sem vključil tri prvenstva: avstrijsko, evropsko in slovensko.
Avstrija je na prvem mestu, v Evropi sem se odločil voziti le dirke, ki jih dobro poznam (zaradi navajanja na nov dirkalnik), doma pa seveda vse. In sem dobil po gobcu – lahko bom vesel, če mi bo uspelo v tej sezoni odpeljati 11 dirk! Kar pa je odločno premalo.
Moje osebne težave in napačne kalkulacije ne vplivajo na kruta dejstva. Leto 2009 ne bo s svetlimi črkami zapisano v zgodovino slovenskega avtomobilskega športa. Krožno prvenstvo se še vedno utaplja v agoniji pomanjkanja organizatorjev in dirkačev (sedem uvrščenih v Melku), legendarni Saturnus je privabil komaj 60 posadk, na domačih tleh bomo imeli le tri gorske dirke, prve v Sevnici se je udeležilo celo (! ! ! ) 30 dirkačev . . A naj sploh naštevam naprej?
Istočasno so (smo) domači mediji in dirkači slepi in gluhi za slovenski Alpe-Adria Clio Cup (organizira ga Darko Strahinič), ki je v boj za nagradni sklad, težak 110 tisoč evrov (in ne vem, koliko Renaultov Twingov), pritegnil 25 tujih dirkačev in le enega (! ! ) Slovenca – čeprav so vse dirke na odličnih dirkališčih v razdalji 500 kilometrov od Ljubljane! Saj ne moreš verjeti!
Kakšna recesija neki! Vse se dogaja v naših zaplankanih glavah! Pot, po kateri bomo zapeljali, definira osebne afinitete, ambicije in ne nazadnje sposobnosti. Ni izgovora, ki bi spremenil to dejstvo.
Seveda, vsi dobro vemo, da možnost izbire vedno obstaja. Sprijazniti se je treba le še s tem, da smo za napačne izbire brez izjeme krivi sami. In svet se bo razbohotil v novi, drugačni luči. Ne, nisem rekel lepši – le drugačni!
Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel