Ne glede na izjavo šefa koncerna Volkswagen Herberta Diessa, ki je v začetku maja potrdil vstop obeh premijskih znamk v najdražjo dirkaško serijo, boste na straneh omenjenih znamk kakšno uradno potrditev vstopa v F1 ali pa vsaj kak konkreten stavek, napoved ... težko našli.
Seveda pa Diess ni soliral, za kaj takega je vstop v globalno serijo vse preveč pomemben. In za takšno potrditev, čeravno zgolj ustno, mora imeti seveda več kot zgolj potrditev uprave. Ta je že pred časom dala zeleno luč in zdaj je očitno res jasno, da bosta obe znamki verjetno od leta 2026 sestavni del F1.
Zagotovo ima Porsche nekoliko bolj osredotočen urnik vstopa v F1, saj bo tradicionalna znamka, ki si je svoj renome ustvarila tudi v F1 (nazadnje leta 1991), sodelovala z Red Bullom. Javna skrivnost je, da naj bi se Porsche zanimal za nakup 50-odstotnega deleža v ekipi Red Bulla, tako da vloga tradicionalne znamke zagotovo ne bo omejena le na dobavo motorjev (v igri je med drugim tudi Williams). Pri Audiju so menda malce manj konkretni. Pogajanja z McLarnom menda še niso končana, Britanci pa trdijo, da niso naprodaj. Čeravno si britanska znamka – vsaj avtomobilski del, ki ni ravno v vrhunski finančni kondiciji – težko privošči, da bi kar tako odgnala snubca, ki menda ponuja okoli 500 milijončkov. Čas, ko bo vse mogoče in nič prav verjetno, bo seveda zelo zanimiv in do konkretnih imen, načrtov in ciljev bo zanimivih špekulacij veliko.
Dejstvo pa je: ne Audi in ne Porsche ne vstopata v F1, da bi kar tako razmetavala z denarjem. Diess je upravo prepričal tudi s tem, ko je dejal, da bodo zaslužili več, kot bodo porabili. No, vsekakor bo uprava potrebovala železne živce in močne argumente, da bo delničarjem (še letos bi naj tudi Porsche kotiral na borzi) vsako leto razlagala, kako zelo pomembno je vložiti nekaj sto milijonov evrov v ekipo F1. Posebno še, če uspehov ne bo. In tudi takšnih primerov v zgodovini ne manjka – spomnite se samo BMW-ja in še zlasti Toyote. Tam se je izlet v F1 končal precej klavrno ...
Ampak obe znamki imata zdaj dovolj časa za razvoj motorjev, kajti to bo tudi njihova osnova. In nova pravila za leto 2026, ko bodo motorje poganjala sintetična goriva, so bila tudi osnova za zeleno luč uprave. Tam so morale potekati precej žolčne razprave o tem, če motošport na tej ravni res potrebujejo. Toda Diess priznava, da pri več kot štirih milijardah, ki se stečejo na račun koncerna od vsake znamke, skoraj ni mogoče reči ne – če tam to res želijo. In to tudi podkrepijo z argumenti.
Malce manj veseli so seveda organizatorji drugih serij, kamor sta vključena oba giganta, saj je skoraj gotovo, da bodo tam omejili, če ne že zaključili sodelovanje. Tako je vprašanje, kaj se bo zgodilo z Audijevim projektom Dakar in povratkom v Le Mans (drugo leto), podobno je s Porschejem. Zagotovo je vstop v F1 povezan z odhodom Audija iz Formule E, končujejo pa tudi s serijo DTM. In malo je verjetno, da bi Porsche ostal v električni formuli po naslednji sezoni ...