Pariz, salon avtomobilov. Letos v začetku oktobra se za 15 dni znova odprejo vrata bienalne prireditve, kjer sodelujejo vse najpomembnejše avtomobilske znamke sveta in Francije, pa tudi nekaj tistih manj pomembnih, poleg tega pa cela galarda spremljevalne industrije. Sedem ogromnih hal, 344 razstavljavcev in 12 evrov za vstop na obiskovalca.
Ljubljana, 'Auto motor show'. Letos v začetku septembra je za tri dni ljubljansko sejmišče gostilo neke vrste avtomobilsko razstavo, na kateri so se pojavljali lokalni razstavljavci, nekateri tudi ob pomoči uradnih uvoznikov. Pet malo večjih garaž, izhajajoč iz sivega komunizma, je gostilo po uradni informaciji nekaj več kot 100 razstavljavcev, vstopnina 7 evrov.
Dogodka ne zdržita realne primerjave, ljubljanska reč se zdi kot zmenek nekaj prijateljev v primerjavi s pariško svetovno zadevo. A ne glejte tako. Trud organizatorja in obisk sta lep dokaz, da Slovenija potrebuje avtomobilski salon, čeprav suha ekonomija ne govori njemu v korist; na vse možne načine merjen izplen razstavljavcev na salonu menda ne pokrije stroškov njihove udeležbe, za kar je do neke mere najbrž kriva tudi cenovna politika razstavišča. Od uradnih uvoznikov sta bila uradno tam le dva, Avto Triglav in Interservice.
Zato soditi o blišču in bedi tokratne avtomobilsko razstaviščne Ljubljane nima smisla. Poglejte na to prireditev z drugega zornega kota: da je avtomobilizem, ki je z nekaj povojnimi saloni v Ljubljani obetal vzpostavitev središča balkanskega avtomobilskega dogajanja prav tu, pri nas, pa je splet okoliščin, okronan s svetovno gospodarsko recesijo, to dogajanje pahnil na rob obupa in v roke nekaterim navdušencem, ki verjetno več kot to v danih okoliščinah niso sposobni izpeljati.
Škoda. A izhoda iz tega stanja nihče ne vidi. In zato ostajamo pri bedi.
P. S.: Nadaljevanje zgodbe iz prejšnje številke. Naslov, ki mi ga je posredovala uradna oseba s številke 113 za oddajo prijave, ni bil pravi. Od tam so se bliskovito odzvali in posredovali zadevo na drug naslov (na tistega, kjer so lastniki policijskih avtomobilov, katerih vozniki so kršili prometne predpise), od tam pa je prav tako bliskovito prišel dopis, da » . . kot slučajni očividec dogodka ne izpolnjujem pogojev kot predlagatelj za začetek postopka . . «, kar spominja na pingpong, ki želi z utrujanjem ubiti voljo, ampak tokrat to ne bo uspelo. Sem dobil pa tudi eno anonimno e-pošto s čudno vsebino na to temo. Nadaljevanje prihodnjič.
Vinko Kernc