Pred leti sta se dva prijatelja odpravila z motocikli iz Ljubljane na Sicilijo. S seboj sta imela nekaj gat in majic, mobilni telefon ter vsak 100 nemških mark. Bo že, sta trdila.
Zgodba se je končala tako, da sta zapravila malo premoženje s pogovori v domovino, da bi jima nekako le uspelo prenesti nekaj dodatnega denarja na račun v Italiji, kar sta seveda tudi drago plačala.
Tole se na prvi pogled bere kot nezanimiva osebna zgodba, ki se tiče njiju dveh ter še nekaj drugih, ki so bili bolj ali manj posredno vpleteni vanjo. Pa je veliko več kot to.
Zanimivo je, kako človek postane 'ljubiteljski strokovnjak', ko ga razmere prisilijo v to. Spremlja medije, odloči se, komu bo kaj verjel, in si ustvari svoje mnenje. Tudi o tokratni recesiji, ki ne prizanaša skoraj nikomur.
Pred poldrugim desetletjem je slehernik plašno in s potom na čelu vstopil v banko z goro papirjev, ki so dokazovali, da je kreditno sposoben; če bi se karkoli zalomilo, je imela banka na voljo dovolj vzvodov, da je v večini takšnih primerov iztržila najmanj svoje nazaj.
Potem je neka banka, v slogu konkurenčnosti, omogočila, da je slehernik prišel s kakim papirjem manj, morda dvema manj, potem je spet druga banka v istem slogu omogočila še več svobode in na koncu je slehernik stopal pokončno mimo bank in se pustil izprositi od banke z najboljšo ponudbo, da je z le podpisom dobil zahtevani kredit (ali lizing), zraven pa še kavo in obesek za ključe. Sistem je tekel, banke so si mislile: bo že.
Tako je bilo dokaj dolgo potem tudi z avtomobili. Zdaj se pločevina grmadi na parkiriščih, ker je (ta pločevina) v lasti banke. Banka plačuje najemnino teh parkirišč, če niso njena, ali le ne pobira najemnine, če je parcela njena. Minus. Kdo ve, marsikatera banka špekulira, da bo jutri bolje, zato tega ne oglašuje na glas, saj bi v tem primeru avtomobile morala prodati pod ceno; ljudje so previdni in kupujejo avtomobile le, če je nujno. Banka zato čaka, da se stanje izboljša in da potem od pločevine iztrži čimveč.
Takšno čakanje je v primeru, da se stanje resnično izboljša v kratkem, smiselno, saj je dobra banka dober temelj vsakega gospodarstva. Toda nič ne kaže, da bo jutri bolje, zato se bo zgodilo nasprotno – banka bo razpolagala z veliko 'mrtvega' kapitala, saj od banke pač nihče ne pričakuje, da bo kot kredit dobil rabljen avtomobil – šteje le denar. Banki se bodo zamajali temelji. Ni dobro.
Težava je v tem, da ne gre le za avtomobile; ti so majhen problem. Gre tudi za stanovanja in druge dobrine, kar pa je najhuje – gre tudi za podjetja, kjer so vsote kreeeeepko večje. Vprašajte Bavčarja.
Temu se reče spirala, ki se oži in vodi navzdol. Začaran krog. Čakamo odrešitelja.
Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja