Pred kratkim je po elektronski pošti krožila brošurica DARS-a. Marsikdo jo je sprejel kot od boga dano, saj vsebuje ‘lokacije ohišij za stacionarne merilnike hitrosti na slovenskih avtocestah’, kar seveda ni slabo. Prej nasprotno. Ampak meni je vzbudila pozornost še zaradi nečesa drugega: zaradi celotne vsebine in drobnih besednih zvez.
Piše: hitrost kot dejavnik prometnih nesreč. Ne piše hitrost kot glavni dejavnik prometnih nesreč niti hitrost kot vzrok prometnih nesreč niti hitrost kot glavni vzrok prometnih nesreč. Razlika je ogromna. Potem piše: svojo hitrost pri vključevanju na avtocesto prilagodite toku hitrosti na avtocesti, že ko ste na pospeševalnem pasu, in se nato vključite v promet. Krasno vodilo ogromnemu številu voznikov, ki tega še niso dojeli.
Piše tudi: levi prometni pas je namenjen izključno prehitevanju. Potem lepo, nevsiljivo spomni na avtocestni bonton. In ponovi: prvo in osnovno pravilo je, da se morate vedno držati desnega prometnega pasu. Tovornjaki . . (vozila cestninskega razreda 2, 3 in 4) naj ne bi uporabljali prehitevalnega pasu. Več kot to DARS ne more storiti, je pa tule še ogromen manevrski prostor za zakonodajo in izvajanje Policije. Potem, če se vrnem k brošuri, na kratko spomni še na hitrost, pot ustavljanja, reakcijski čas, varnostno razdaljo in podobno. Skratka: nevsiljivo poučno.
Ljubljana ni bistveno drugačna od drugih evropskih metropol, ko gre za promet. Za gnečo na cestah niso krive le ceste in njihova pretočnost, ampak tudi vreme in obnašanje voznikov. Če se torej na deževen septembrski dan okoli treh popoldan nabere preveliko število avtomobilov, nastane gneča. Na ključnih križiščih se pojavijo policisti, ki skušajo urediti tisto, česar vozniki sami niso zmožni. Slišim: ko se pojavi policist, se pojavi gneča. Morda. Ampak jaz to vidim povsem drugače: spomnim se križišč, na katerih ni policistov, in neobvladljive gneče na njih. Zato mislim, da policistov ne bi smeli ‘pregnati’ s križišč, kjer so, ampak bi jih morali poslati tudi na križišča, kjer jih ni. Upam si staviti, da bi se pretočnost opazno povečala.
Tako kot so avtomobili boljši in slabši, kot so ljudje boljši in slabši, so tudi policisti boljši in slabši. Eni pač delo opravljajo bolje od drugih. Nič novega. Zato je čisto mogoče, da se v kakem trenutku pojavi gneča (tudi) zaradi policista na križišču, ampak spet je to težko dokazljivo, saj vozniki v takšnih primerih zaradi prisotnosti uniforme pogosto ‘otrpnejo’ namesto da bi bili odločni, pri manevrih počnejo neumnosti.
Ne poznam (ekonomske) politike, ki stoji za početjem DARS-a, in iz lastnih izkušenj vem, da so (lahko nekateri) policisti namesto v pomoč v breme državljanom. Ampak v zgornjih, pogosto komentiranih primerih vidim stvari v dobri luči.
Roke ne dam v ogenj, lahko je kriv le moj optimizem. A poskusite kdaj razmišljati tudi takole.
Vinko Kernc
Pralnica za tovorna vozila - da bo tovornjak čist, ga redno čistite v pralnici.