Zadnje tedne je politika govorila le o pogajanjih s sindikati, javnem sektorju, plačah in zmanjševanju stroškov.
No, ja, nekaj besed so namenili tudi povečanju proračunskih prihodkov. Te naj bi menda navili na vse pretege, tudi z novimi davki na luksuzne avtomobile. Od tega sicer država ne bo imela dosti (okoli tri ali štiri milijone, če kupci takih avtomobilov ne najdejo lukenj, kar se bo seveda verjetno zgodilo), a vsaj slišati je lepo (za tiste, ki si komaj privoščijo rabljeno kripo).
Bolj me skrbi, da bodo pozabili na eno izmed predvolilnih obljub: novo ureditev (in nižanje) prometnih kazni. Sedanji sistem je namreč neumen, nerazumen in nedodelan, predvsem pa preveč odstopa od siceršnjega standarda v tej državi. In zato ga je treba spremeniti, predvsem pa na novo postaviti sistem ocenjevanja, koliko je kakšen prekršek 'vreden'.
Določiti je treba najnevarnejše in tem pripeti tudi najhujše kazni. Ne nujno najvišje (denarno), ampak najstrožje, vključno s tistim delom kaznovanja, ki bo bolel tudi tiste, ki imajo dovolj denarja ali ne plačujejo kazni. Družbeno koristna dela, daljši odvzemi vozniške in obvezne zaporne kazni za tiste, ki vozijo brez (po odvzemu), recimo.
Kajti stanje na naših cestah se počasi, a stalno popravlja. Vedno manj je nekulture in divjaštva (seveda gledano glede na količino prometa, ne absolutno), vedno več je kulturnih, uvidevnih in recimo temu pametnih voznikov. In trenutna zakonodaja takšne (ali tiste, ki bi to postali) spreminja v prestrašene voznike, ki bolj kot na dogajanje na cesti gledajo na omejitve hitrosti in merilnike v avtomobilu, in tiste, ki so zaradi takšnih (upravičeno, pa čeprav to ni dobro) živčni.
Skratka: sedanja zakonodaja je v 90 odstotkih prestroga, v desetih pa premila. Vprašanje je le, ali se bo res spremenila ali pa bodo vladajoči na svoje obljube pozabili – to pa glede na to, da bi tako od kazni zaslužili manj, sploh ne bi bilo presenetljivo.