Dušan Lukič: Brez pameti?

8. 9. 2012
Deli
Dušan Lukič

Prometna varnost se je, tako pravi statistka, v Sloveniji skozi leta izboljševala. In kultura voznikov, vsaj po mojih osebnih opažanjih, tudi.

V letošnjih toplih mesecih pa mi jo v oči padlo še nekaj: kolesarji. Ali postajajo vedno bolj 'podivjani' ali pa le toliko bolj izstopajo, ker se je promet sicer umiril, ne vem, a vtis imam, da so vedno hujši.

To, da jim (ob tem mislim na večino, ne na vse) manjka občutka za preživetje, vem že dolgo. Drugače si trmastega vztrajanja v poganjanju pedalov tudi takrat, ko je naključnemu mimoidočemu jasno, da je voznik avtomobila, ki zavija desno, kolesarja, ki prihaja za njim po kolesarski stezi, očitno zaradi mrtvega kota prezrl, ne morem razlagati, pa vseeno sem bil pred nekaj dnevi šokiran, kako malo je trojica, ki je drug za drugim poganjala pedala po kolesarski stezi, pazila nase. Pred mano avtomobil, ki je zavijal desno,
v njem je (po pričeski sodeč) voznik obračal glavo, gledal v ogledalo in jih očitno vseeno prezrl. Ne da bi zmanjšal hitrost, je peljal proti mestu križanja s kolesarsko stezo, trojica, ki ga seveda ni mogla prezreti, pa nič. Ko sem začel trobiti, je voznik sicer sunkovito zavrl (in se ustavil z nosom avtomobila že na kolesarski stezi), omenjena trojica pa ni niti trznila. Mirno so zdivjali pred njim (sicer zelo na tesno), eden od njih je jezno zagestikuliral in to je to. Če voznik ne bi ustavil, bi vsi trije končali v njegovih vratih – pa bi bili za to krivi predvsem sami.
O divjanju po kolesarski stezi (ob spremljajočem zvončkljanju tistih, ki zvonec sploh imajo) z nezmanjšano hitrostjo po ožinah ob natrpanih postajališčih mestnega prometa raje ne pišem, o bebcih, ki s kolesi drvijo po peš conah in mislijo, da so se jim pešci dolžni umikati, tudi ne. Me pa resno pogreje, ko se v križišču zaradi reševalnega vozila promet ustavi, vozniki avtomobilov se poskušajo umakniti, kolesar pa vse skupaj ignorira in pelje, kot da je sam na cesti.

Včasih so 'biciklist' rekli tistemu, ki je podrejene maltretiral, nadrejenih se je pa bal – podobno, kot so kolesarji včasih izkazovali svojo nadvlado nad pešci in se bali štirikolesnih vozil. Danes ta oznaka ne velja več – kolesarji se namreč ne umikajo nikomur ...