Čeprav sem se trudil najti blažje besede, mi ni uspelo. Drugače se ne da napisati. Nekateri so pač bedaki.
Gre seveda za Mednarodno avtomobilsko zvezo (FIA) in dogodke na japonski dirki formule 1. Medtem ko njen medijski stroj poskuša vse skupaj spremeniti v vprašanje, kako hitro je vozil Bianchi in ali je bilo narobe, da so v takšnih razmerah dirko sploh začeli, večina seveda pozablja na osnovno vprašanje: kaj, hudiča, je žerjav, s katerim so odstranjevali Sutilov avto, počel v izletni coni, medtem ko je na stezi potekala dirka.
Da, ob stezi so bile dvojne rumene zastave, toda pravilo, povezano z njimi, je ohlapno. Hitrost je treba krepko zmanjšati in biti pripravljen na ustavljanje. A kaj je zmanjšana ali močno zmanjšana hitrost v svetu dirkačev F1? In na podlagi katerih kriterijev prehitre kaznovati? G. Alonso, zdi se nam, da ste bili malo prehitri, ne vemo sicer, za koliko, ampak videti je pa bilo nekam hitro. Tako pač ne gre. Poleg tega so dirkači po definiciji izjemno tekmovalni ljudje, kar pomeni, da na stezi iščejo zadnje tisočinke, zato je nespametno in brez smisla pričakovati, da se bodo v takšnih okoliščinah tisočinki odpovedali, če niso povsem prepričani, da se bo tisočinki odpovedal tudi tekmec. Eden odličnih poznavalcev F1 je zapisal, da bi bila sprejemljiva hitrost na kraju nesreče med 80 in 100 kilometri na uro (Bianchi je peljal 210, Chilton 204, Ericsson 214, recimo). Koliko torej, 80 ali 100? Ker če bi Bianchi peljal 80, nekdo za njim pa 100 (in nobenega od njiju ne bi kaznovali, ker je to res počasi in v duhu pravil), bi tisti zadaj nekaj pridobil. Neupravičeno, zato ker je malce več tvegal. In če bi tisti spredaj peljal 100, bi zasledovalec morda 110. In pridobil stotinke, za katere je tisti pred njim prej garal krog ali dva. In kje je meja, ko enega ne bi kaznovali, drugega pa bi? Je to 130 in 140 kilometrov na uro? 170 in 180? Razlike se ne vidi, če se je ne meri. Če se jo pa meri, mora biti definirana tudi omejitev. In nihče ne more ničesar pridobiti, zato tudi ni razloga, da bi kdo sploh bil prehiter.
Vsi manevri FIA v resnici prikrivajo samo eno dejstvo: da je za Bianchijeve poškodbe neposredno odgovoren direktor dirke Charlie Whiting, ki pred začetkom odstranjevanja Sutilovega dirkalnika na stezo ni poslal varnostnega avtomobila. In taisti Charlie, ki bi že moral biti brez službe in v japonskem priporu, bo zdaj vodil uradno preiskavo FIA. Kakšna farsa!
