Ko gre za navedbe normne porabe pri klasičnih avtomobilih, so stvari resda zgrešene, a vsaj razumljive.
Avto na valjih odpelje prepisano testno pot, tako dobljena poraba pa je uradna normirana poraba. Res je, predpisana testna pot je bila zastarela, neživljenjska in neuporabna že, ko je nastala, in nič ni videti, da bodo birokrati kdaj dojeli, da so potrebne resne, ne le kozmetične spremembe. A vsaj njen rezultat je jasen: toliko in toliko litrov bencina ali dizla za stokilometrsko razdaljo.
Potem pa je tu zgodba z normnimi porabami avtomobilov, ki jih poganja tudi elektrika. Pol litra, liter, dva litra na sto kilometrov? Resno? Seveda ne. Ker tu ne gre le za bencin.
Poraba priključnih hibridov se meri v enakem ciklu, kot ga poznamo za avtomobile, ki jih poganjajo le motorji z notranjim zgorevanjem. A ker se znajo priključni hibridi peljati le na elektriko, je njihova povprečna poraba sestavljena iz dveh porab bencina: tiste, ki jo dobijo ob meritvi, pri kateri avto porablja elektriko iz baterije (torej je na koncu baterija manj napolnjena kot na začetku), drugi del pa v klasičnem hibridnem načinu (napolnjenost baterije na koncu mora biti enaka kot na začetku). In ker je v prvem delu poraba (z redkimi izjemami) nič, saj se motor z notranjim izgorevanjem ne prižge, lahko vse skupaj še poenostavim: sistem je podoben, kot če bi se najprej vozili le na elektriko do izpraznitve baterije, nato pa še 25 kilometrov v hibridnem načinu. Od kod teh 25 kilometrov? Iz glav birokratov, seveda. Imajo kakšen pomen? Seveda ne, zato so ti rezultati še toliko bolj nesmiselni. Pravzaprav imajo le eno samo pozitivno stran: so primerljivi med sabo. Nekako.
Zakaj cikel raje ne temelji na povprečnem številu dnevno prevoženih kilometrov (tudi ta bi nagradil avtomobile z daljšim električnim dosegom) ali podobni rešitvi? Verjetno bi bila preveč logična.
A ne glede na to, kako je poraba izmerjena, jo je treba tudi pravilno zapisati. Kajti priključni hibrid ne porabi le bencina – porabi tudi elektriko. In zato poraba ne more biti le dva litra na sto kilometrov, ampak je treba zraven jasno zapisati tudi, da je avto poleg tega porabil še 10 ali 15 kilovatnih ur elektrike. Ali pa še bolje: oboje sešteti v en sam podatek o količini porabljene energije. Kajti tudi električno energijo je treba proizvesti in na koncu plačati.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
