Poraba goriva. Besede in številke, ki marsikdaj odločijo o tem, ali bomo del osebnega ali družinskega proračuna namenili temu ali onemu kupu zloščene pločevine. Ali pa recimo količina svinjarije, ki jo avto požene v zrak med vožnjo.
Predvsem slednja številka je v marsikateri državi že osnova za obdavčenje ali plačilo dohodnine za uporabo službenega vozila. Bolj čist izpuh, manj davka. Toda: ste se kdaj vprašali, kako smiselne so meritve, s katerimi se hvalijo proizvajalci. Meritve, pri katerih recimo klimatska naprav ni vključena (in vsi ostali večji porabniki tudi ne, vključno z žarometi), meritve, katerih rezultat je pri sodobnih motrjih že tako majhen, da je treba zaostriti rezultate, namesto da bi spremenili način meritve.
Kako vse skupajs ploih poteka? Seveda ne na cesti, temveč na valjih dinamometra. Cikel mestne vožnje se dogaja pri hitrostih do 50 kilometrov na uro (torej že vožnja po mestnih štiripasovnicah ni več zastopana v preizkusu), s pospeški, vrednimi volovske vprege. In slednje ni šala. Najostrejši pospešek, ki ga mestni cikel predvideva, je pospeševanje od 0 (torej z mesta) do 15 kilometrov na uro. In za so predpisane 4 sekunde. Najpočasnejši avto, ki smo ga preizkusili lani, je v štirih sekundah pospešil do 45 kilometrov na uro. Torej je najmočnejši predpisan pospešek le ena tretjina pospeška praktično najpočasnejšega avtomobila na trgu. Slednji od 35 do 50 kilometrov na uro pospeši v 2,5 sekunde. V meritvi mestnega cikla je za to predpisanih 8 sekund. Se že valjate po tleh od smeha?
Če se še ne, še nekaj podatkov iz meritve izvenmestnega cikla: 58 odstotkov časa meritve je avto v peti prestavi, pa čeprav je najvišja hitrost vsega 120 kilometrov na uro, povprečna hitrost pa vsega 63. Pri izvenmestni vožnji, ki naj bi simulirala vožnjo po lokalnih in regionalnih cestah, avtocestah ... Kar približno 60 odstotkov časa meritve avto na valjih dinamometra vozi s popolnoma enakomerno (največje dovoljeno odstopanje je 2 kilometra na uro) hitrostjo 50 ali 70 kilometrov na uro. Vas to spominja na vožnjo med (recimo) Ljubljano in Kočevjem? In ko je od mestnih 50 treba pospešiti do enako mestnih 70 kilometrov na uro, je temu namenjenih 13 sekund. Isti najpočasnejši avto lani to opravi v petih in pol.
Da o tem, da so predpisana res huda zaviranja, niti ne govorimo. Od 120 kilometrov na uro do ustavitve v (ni šala!) 24 sekundah ... V takšnem času bi se ustavil celo vlak, ne le osebni avto.
Nauk zgodbe? Številke, zapisane na papirju in dobljene na ta način, so vredne manj kot papir, na katerem so napisane. Ampak nekateri jih kljub vsemu poskušajo doseči v vsakodnevni vožnji (ker mora biti avto vedno boljši od sosedovega, poraba pa imeti nižjo) in pri tem živcirajo vse okoli sebe.