Dušan Lukič: Oh, ti Kitajci!

Ali pa Oh, ti predpisi, bi lahko rekli ob zadnjih zapletih z zimskimi gumami za vozila policije.

30. 11. 2013

Tisti, ki ste zadevo malo bolje spremljali, moje mnenje o gumah, ki so 'pod vprašajem', že poznate, za druge pa kratek povzetek: med dobrimi pet tisoč gumami, ki jih je slovenska policija kupila za svoje avtomobile, so tudi gume, za katere sem v odgovoru njihovemu sindikatu zapisal, da po mojem mnenju niti od daleč niso podobne nečemu, kar bi lahko nataknili na policijski avtomobil, še zlasti Provido. Gume Goodride (in enake gume, ki se prodajajo pod drugimi blagovnimi znamkami) so namreč dobile preveč slabih ocen na testih in tudi sicer je bilo z njimi veliko težav.

Kako so torej takšne gume lahko zašle v izbor policije? Ker preprosto ni kriterija, po katerem bi jih lahko presojali. Različni testi revij in potrošniških organizacij odpadejo, ker niso uradni testi, ki bi ga imela opravljena vsaka guma. In če se neki ponudnik ne bo mogel prijaviti le zato, ker njegova guma ni bila na nobenem testu, opravljenem nekje v tujini (pri nas takih testov tako in tako ni), se zlahka pritoži in razpis zlahka 'pade'. Torej ostanejo le uradne nalepke o oprijemu, ekologiji in hrupu, ki jih je za gume predpisala EU. A te oznake so tako splošne, razredi pa tako široki, da so skoraj brez pomena. Dve gumi z enakim (slabim) razredom E pri oprijemu v mokrem lahko na testih dobita zelo različni oceni, ena priporočljivo, druga kot neuporabna.

Kaj torej še ostane? Rešitvi sta dve: ali neko standardizirano testiranje vseh gum znotraj EU (podobno kot EuroNCAP za preizkusne trke) ali pa testi, ki bi jih policija sama opravila pred nakupom. Se vam zdi katera od njiju realna? Prva je odvisna od drugih, druga zelo draga. Pravzaprav bi bila še najboljša rešitev hitra predelava sistema nalepk, namesto širokih razredov kar podatek o zavorni razdalji v mokrem na standardnem testu. Pa še tu velja vprašanje: bi res verjeli tem podatkom, ki jih tako in tako zagotovijo proizvajalci sami?