Čas klasičnih analognih merilnikov v avtomobilih se počasi bliža koncu.
Dokaz niso le prestižnejši avtomobili, na primer Volvo XC90, Audi TT, Volkswagen Passat in podobni, ampak tudi cenejša, bolj ljudska vozila, kot sta Citroën C4 Picasso ali Cactus. Toda ta trend obenem odpira tudi nova vprašanja. Kako resni so, denimo, inženirji in predvsem tržniki, ko govorijo o avtomobilih, namenjenih mladi populaciji. Novi Twingo je na primer tipičen primerek avtomobila, ki bi moral imeti popolnoma digitalne merilnike (pri cenejših modelih segmentni LCD, pri bolje opremljenih grafični LCD) – pa je ostal pri obliki, namenjeni generacijam, katerih življenje ni neločljivo povezano s pametnimi mobilniki.
To, kako bogata je oprema in koliko si je kupec avta lahko privoščil, bodo v prihodnosti kazali tudi merilniki. Se je kupec odločil za cenejši, segmentni LCD (primerljiv s starimi 'neumnimi' mobilniki) ali za grafični zaslon. Zna izdelovalec sploh ponuditi takšno rešitev? Ja, v ne tako oddaljeni prihodnosti bodo o ugledu znamke bolj kot tehnični podatki in lega na cesti odločali zasloni, procesorji, povezljivost in prilagodljivost.
Starejša generacija kolegov se je ob pogledu na povsem digitalne merilnike vprašala le, ali znajo pokazati zemljevid navigacije in ali znajo numerično prikazati hitrost. Mlado generacijo bo zanimalo predvsem, kako močno si jih lahko prilagodijo. Lahko na računalniku naredijo svojo postavitev in jo prek brezžične povezave ali USB-ključka prenesejo v avto? Lahko odstranijo merilnik vrtljajev in namesto njega raje gledajo podatke o tem, kako ekološko vozijo. Lahko merilnik hitrosti prestavijo z leve na desno? Ali pa se morajo zadovoljiti le s tistim, kar so na prikazovalnik namestili razvojniki, ki v srcu ne živijo v digitalni komunikacijski dobi?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
