Dolgo je že od tega, kar sem si obljubil, da ne bom več pisal uvodnikov o cestah in snegu.
Ampak ne gre. Tudi zato, ker sem minuli petek do službe potreboval debelo uro namesto 20 minut. Okej, del tega gre na račun tistih, ki so na Mestni občini Ljubljana zadolženi za promet, saj ne znajo poskrbeti za potrebne spremembe prometnega režima na Bleiweisovi, ki jo namesto Slovenske ceste uporabljajo busi mestnega prometa med njeno predolgo (pa grem stavit, da ne bo penalov ali kazni) obnovo povsem v središču mesta. Ampak tega smo tisti, ki se tam vozimo, že vajeni. Ne nazadnje od fikusov v mestni upravi drugega ne gre pričakovati.
Ne, tudi za cestarje ne gre. Nekateri (še zdaleč pa ne vsi) med njimi so bili prepozni in so s plugi povzročali več zmede kot koristi, na avtocesti gre za plugi počasneje kot pred njimi, a vseeno: zima je zima in pet ali 15 centimetrov snega na cesti je občasno pač treba pričakovati.
Ne, gre za bedake (drugače jim pač ni mogoče reči), ki so se zaradi tega, ker so bili brez zimske opreme, ker jim je bilo žal kakega evra za dobre zimske gume, in bili preleni, da bi nataknili verige, ali ki so bili enostavno preneumni, da bi razumeli, da sneg ni isto kot asfalt, ovirali druge udeležence. In potem so tu tovornjaki, postavljeni povprek čez avtocesto, kombiji, ki zdrsnejo že na najmanjšem klančku, in osebni avtomobili (vsi seveda s tega krivimi vozniki za volanom), ki ne zmorejo speljati iz križišča.
Takšnih vsako zimo ne manjka in zaradi teh nekaj desetink ali stotink odstotka voznikov v prometu trpimo vsi. Kako se jih znebiti? Povsem stoodstotne rešitve ni, za začetek pa bi zaleglo že, če bi jim vozila, s katerimi so naredili to neumnost, enostavno zaplenili. Vsaj nekaj denarja bi se nabralo ob njihovi prodaji ...
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja