Ko se eden najbolj uveljavljenih igralcev na trgu obrne stran od tehnologije, ki jo je včasih imel za edino pravo pot v prihodnost, se je treba vprašati, zakaj.
Toyota je bila eden od prvih proizvajalcev električnih avtomobilov. Električni RAV4 sicer ni bil prodajna uspešnica po današnjih standardih, a je vseeno dokazoval, da se Japonci zavedajo, v katero smer bo šel razvoj – še več, s tem avtomobilom in s hibridi, ki so jih pred leti začeli uvajati, so pravzaprav dajali smer razvoju.
Tudi povezava Toyote in Tesle pred tremi leti je dajala vtis, da je baterijsko gnana električna prihodnost neizogibna. Z gorivnimi celicami, predvsem pa s proizvodnjo in distribucijo vodika je bilo (in je še) veliko težav, rešitve so prihajale počasi.
Zato je kar nekako presenetila objava, da Toyota prekinja sodelovanje s Teslo, katere solastnik so. Uradni razlog je, da se je nova električna RAV4, katere pogonski sklop je v bistvu Teslov, prodajala slabo, da se pogodba o dobavi izteče in da je napredek na področju gorivnih celic dovolj velik, da se bodo za avtomobile dolgega dosega (torej dosega, ki se nam zdi pri bencinsko in dizelsko gnanih avtomobilih samoumeven) raje preusmerili k vodiku.
Ali pri Toyoti vedo kaj, česar mi ne? So v tehničnem in poslovnem modelu Tesle opazili razpoke? So ugotovili, da trenutna tehnologija (in tista, ki bo na voljo v dovolj bližnji prihodnosti) pač ne omogoča res velikoserijske izdelave avtomobilov (kajti Tesla je s svojo proizvodnjo v resnici majhen butični, skoraj manufakturni proizvajalec) po sprejemljivih cenah?
Tega seveda niso povedali, a dejstvo, da je največji (ali pa drugi največji, odvisno od trenutne statistike) dal jasen signal (tudi s sedemmilijonskim vlaganjem v mrežo polnilnic z vodikom v Kaliforniji, tam naj bi jih bilo tudi zaradi pomoči države kmalu 54), da prihodnost čistih avtomobilov vidijo v vodiku, in ne v baterijah, je treba jemati resno. Tudi pri nas.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja