Sodobni avtomobili so vedno bolj polni elektronike. In ta včasih ni tako dodelana, kot bi si želeli. V teoriji vrhunsko, v praksi pa ...
Kamere za vzvratno vožnjo, ki so nameščene tako, da so ves čas neuporabne, sistem za nadzor mrtvega kota, ki 'teži' že, ko peljete ob obcestni ograji, aktivni tempomati, ki so tako živčno cukajoči, da se potniki pritožujejo, navigacije, ki 'preračunavajo', namesto da bi vodile.
Seznam je dolg in nikakor ne popoln. In ob vseh letih in milijonih, ki jih proizvajalci namenjajo razvoju avtomobilov, se lahko vprašamo le: kako je to mogoče? Mar inženirji med milijoni testnih kilometrov nikoli ne uporabijo aktivnega tempomata? Ne povezujejo svojega mobilnika s sistemom bluetooth? Poznajo ceste na pamet in ne uporabljajo navigacije? Ali pa vse to opazijo, a so razvojni in testni stroški tako omejeni, da se je pač treba zadovoljiti s pomanjkljivostmi, včasih celo polizdelki? Vaše ugibanje je tu prav toliko natančno kot moje. Že večkrat se mi je namreč zgodilo eno ali drugo, ko sem na predstavitvi opazil katero izmed podobnih pomanjkljivosti in o njej povprašal prisotne inženirje in PR-ovce. Včasih v zadregi priznajo, da so napako opazili tudi sami in »jo bodo kmalu odpravili« (kar se po navadi ne zgodi), spet drugič začudeno (včasih zaigrano, včasih ne) poslušajo in si vestno zapišejo in zahvalijo. In spet se le redko zgodi, da bi se kaj spremenilo. In potem stvari veselo delujejo, kakor delujejo. Nekateri lastniki se sprijaznijo in navadijo, drugi se sprijaznijo, a nikoli ne navadijo (in so temu primerno razočarani). No ja, vsaj na seznamu opreme je videti dobro ...
Novo na Metroplay: "Največja ovira je davčni sistem" | Blaž Brodnjak