Tale uvodnik nastaja, medtem ko je zunaj okoli 33 ali 34 stopinj. Tu, kjer ga pišem, torej na drugi strani stene, jih je 22 ali 23. Ja, življenje brez nevarnosti je pač dolgočasno, kajne?
Vsako poletje s seboj prinese tudi neskončen niz predvsem televizijskih nasvetov o uporabi klime (predvsem v avtomobilih). 'Strokovnjaki' drug za drugim razlagajo, da naj bo klimatska naprava v avtomobilu (zanimivo, da klimatske naprave v prostorih ne omenja nihče, pa imajo enak vpliv) nastavljena na pet do sedem stopinj pod temperaturo zunanjosti. Nazadnje, ko sem se v avtomobilu trudil temperaturo v kabini nastaviti na okoli 30 stopinj, mi to seveda ni uspelo – tako visoko je pač ni mogoče nastaviti. Mar to pomeni, da kupi inženirjev, ki se v avtomobilski industriji ukvarjajo z ustvarjanjem prijetne mikroklime v kabini, nimajo pojma? Seveda ne. To le pomeni, da ti 'strokovnjaki', ki tako radi paradirajo po TV-zaslonih, preprosto nimajo pojma. In v vseh letih, kar jih poslušam, sem slišal točno enega (natančneje eno, in to letos), ki ni prodajal neumnosti.
Kajti resnica je preprosta: klimo si nastavite na temperaturo, ki vam ustreza (in ja, to je lahko tudi le 19 stopinj, če hočete), pazite le na dvoje: da vam mrzel zrak ne bo pihal neposredno v telo in da bodo vse spremembe postopne. Zračnike torej obrnite stran od potnikov, avtomobil pa po začetku vožnje ohlajajte postopno in pred koncem le-te tudi temperaturo približajte temperaturi zunanjosti (po domače: malo odprite kakšno okno, pa bo). In nikar ne verjemite raznim 'vračem', ki trdijo, da vas bo pobralo, če v avtomobilu sredi poletja ne boste imeli vsaj 30 stopinj. Milijoni in milijoni ljudi živijo v koncih, kjer je zunaj 40 in več stopinj lep del leta, v avtomobilih in prostorih pa jih še 20 komaj izmerite. Pa zato pred vrati stavb in na parkiriščih ni dežurnih zdravniških ekip ...