Fičo? Ne, ne in ne!

Zgodba se začenja z nečim, kar še najbolj spominja na ljudsko izročilo. Vsi vemo, da smo Zastavi 750 rekli Fičo, nihče pa ne ve, od kod natančno to ime izvira. Sodeč po zvenu in besedi, iz srbskega jezika, kar je tudi zelo verjetno, saj je ‘Fića’ nastajal v Srbiji. Fića, Filip. Pri nas bi bil Francelj.

28. 2. 2008

Od tu naprej pa smo lahko že zelo kritični. Najprej malo za nazaj. Če smo zelo natančni, je bil Fičo Zastava 750, ne pa tudi italijanski Fiat 600, ki je bil v zadnji različici (torej Fiat 600 D s 767-kubičnim motorjem) osnova za licenčno proizvodnjo v Zastavi. Z drugimi besedami: ime Fičo je kot jugopogruntavščina veljalo le na področju Jugoslavije in le za jugoslovanski izdelek.

Naslednje dejstvo: Fiat 600 in Fiat 500 sta si bila na pogled sicer precej podobna, a hkrati tudi zelo različna. Za začetek sta bila iz različnih avtomobilskih (velikost­nih) razredov. Tudi če govorimo o karoserijskih potezah in detajlih na njej, sta si bila bolj različna kot danes Audija A4 in A8. Povsem drugačne so tudi druge stvari. Že njuno ‘poslanstvo’, na primer: medtem ko je mali 500 nosil breme motorizacije povojne Italije (se pravi spraviti ljudstvo s skuterja pod streho), je bil 600 že kar ugleden družinski avtomobil. Večji, dražji, udobnejši.

Tudi tehnika je precej drugačna: 500 je imel dvovaljni, zračno hlajeni motor, 600 pa štirivaljnega in vodno hlajenega. Od tod tudi bistvena razlika v ogrevanju notranjosti (učinkovitost! ), kar se danes sicer sliši smešno, po vojni pa so bile te reči še precej nedorečene in zato pomembne. Razlika v luksuzu in ceni se je odrazila tudi v prodajnih številkah: Šeststotic so v Italiji prodali 2, 5 milijona, Peststotic pa 3, 4 milijona. Jugofenomen gospodarstva, ki je proizvodnjo Zastave 750 vlekel v osemdeseta leta, bom tule preskočil. Pa še tole: Fiata 600 so Italijani izdelovali med letoma 1955 in 1973, Fiata 500 pa od leta 1957 do leta 1975. In nepomembna ni niti razlika v prostornosti: 600 je imel od začetka štiri (takratne) sedeže in pogojnega petega, 500 pa le dva, šele kasneje je zadaj dobil klop. Z dvema besedama: ogromna razlika!

Nazaj k nam domov. Medtem ko je bilo Fičov pri nas toliko kot vseh drugih avtomobilov skupaj pa še malo zraven (v nekem obdobju, seveda), Fiatov 600 pravzaprav ni bilo, le kak 500 se je znašel tam na slovenski obali po kakem čudnem naključju oziroma če ga je s pomočjo kakega čezmejnega sorodnika uspelo komu ‘prešvercati’. Vsi tisti tuji avtomobili, ki so prihajali k nam prek ‘dedovanja’ in vračanja z začasnega dela v tujini, so bili jasno bistveno dražji.

Pa smo z dejstvi na koncu. V Sloveniji še ni zakona, ki bi prepovedoval poljubno poimenovanje česarkoli v lastni režiji, in to velja tudi za avtomobile, ampak glede na zapisana dejstva novi Fiat 500 ni novi Fičo. Lahko mu seveda rečete tudi tako, a pri sogovorcih ne boste izpadli prav posebej avtomobilsko izobraženi.

Vinko Kernc

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri