Vas razjezi, ko disciplinirano in potrpežljivo stojite v koloni za zavijanje v levo in pripelje po desni nekdo, ki se vrine pred kolono in zavije pred vsemi? Mene tudi!
Ampak v nasprotju s številnimi se jaz ne jezim na onega, ki goljufa; jezim se na tistega prvega v koloni, ki mu je dal to možnost.
Pojdimo po sistemu teorija – praksa.
1.1 Teorija (ki se jo vsi učimo pri opravljanju vozniškega izpita) pravi, da je treba pred rdečo lučjo čakati v prvi prestavi.
1.2 Praksa: O. K., hočete čakati v prostem teku? Tudi prav. Ampak potem bolje spremljajte promet okrog sebe ter ritem semaforja in pretaknite v prestavo, nekaj trenutkov preden se za vas prižge zelena luč. Tudi ne? Prav, če zaupate svoji odzivnosti in svojemu menjalniku, pretaknite v prvo prestavo, ko se prižge rumena luč.
2.1 Teorija (ista kot zgoraj) pravi, da se je pri zavijanju v levo treba postaviti tako globoko v križišče, da stojite povsem ob vozilu, ki podobno počne iz nasprotne strani.
2.2 Praksa: natanko tako!
3.1 Teorija ( . . ) pravi, da se je treba z mesta zganiti, ne odplaziti.
3.2 Praksa: tako kot je med belo in črno neskončno odtenkov, je tudi med odplaziti se in oddivjati s cviljenjem gum nešteto zakonsko dovoljenih načinov bolj ali manj hitrega speljevanja. Ne plazite se, ne divjajte, a bodite urni!
4.1 Teorija (:-) pravi, da je dovoljeno zavijanje v levo tudi takrat, ko zavijate na dvopasovno cesto in ko z nasprotne strani prihaja avtomobil, ki zavija na desno.
4.2 Praksa: da bi ugotovili, ali nasproti vozeči zavija na desno, ni treba biti Nostradamus; veliko izda že vklopljen desni smernik (in pošteno je treba udariti po denarnici tiste, ki tega ne počno! ), največ pa o nameri nasproti vozečega pove opazno zmanjševanje hitrosti (ali celo zaviranje) oziroma počasnejše speljevanje z mesta. Opazujte!
5.1 Če se boste ravnali po (vsaj prvih treh) zgornjih točkah, ki smo jih menda osvojili pri opravljanju vozniškega izpita in ki so seveda povsem v skladu z ZVCP, ne boste ponudili možnosti, da bi kdo goljufal. In vsi bomo srečni. Tudi policisti, verjeli ali ne. Če morda še niste opazili: ko urejajo promet v križišču, od vas zahtevajo, da ga urno (kako primerna beseda! ) zapustite.
Tole zavijanje v levo se morda od daleč zdi res težavno, a v praksi sploh ni. Promet je pač treba opazovati, vozilo je treba znati obvladovati in se temu primerno vesti. Če pa je to za koga pretrd oreh, naj ostane doma. Ali gre peš, s kolesom, z avtobusom, na ‘štop’ ali kako drugače.
Goljufivcev je sicer veliko tudi v drugih primerih. A o njih kdaj drugič.
Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja