Moram priznati, da je v mojem značaju pa tudi v profesionalni usmerjenosti dirkaška 'žilica' precej močnejša od novinarske.
Iz tega (sebičnega) razloga precej bolj natančno spremljam vse tisto, včasih tudi nepomembne malenkosti v zvezi z dirkanjem v odprtih enosedežnikih. Raje me nič ne sprašujte o reliju! Pravi naslov za vprašanja o tem 'umazanem' športu je Aljoša Mrak, ki je živa enciklopedija.
Seveda ni tako hudo in sem kar na tekočem, v vrhu moje interesne sfere pa je nedvomno evropsko gorsko prvenstvo – sploh tisto za dirkalnike brez strehe in blatnikov. Zanimivo je, kako je svet majhen in kako se govorice hitro prenašajo.
Dva meseca pred začetkom sezone vem skoraj vse o starih in novih konkurentih. Vodilna 'gorska tercialka' iz GOS-a (gorska obveščevalna služba) je Laszlo Szasz. Madžar, drugače odličen dirkač, govori italijansko, nemško in angleško (nekaj slovenskih kletvic sem ga naučil jaz) in je pravi vir neprecenljivih informacij.
Tako sem izvedel, da je Hermann Waldy kupil dve Lolini šasiji B03, da Fausto Bormolini prav te dni prevzema Reynarda KL01, da je Dušan Neveril prodal obe svoji Loli – novejša je šla v roke mladega Vaclava Janika, starejša pa k bolj izkušenemu Milanu Svobodi.
Lionel Regal (tako kot drugi Francozi) bo tudi letos občasni gost evropskih dirk, o usodi nove Oselle pa še vedno kroži veliko nepreverjenih govoric. Od tega, da se bodo umaknili (celo nekatere točke pravilnika nedoločeno namigujejo na to), do tega, da lahko pričakujemo val Italijanov v teh skoraj nepremagljivih dirkalnikih.
Kakorkoli, že na startu v Rechbergu bo zelo napeto in negotovo. Krog pretendentov za zmago je izjemno širok in vsaka pribojevana desetinka na stezi bo odločilnega pomena. Že zdaj, sredi te mrzle zime, me spreleti (prijeten) srh ob misli na to izjemno in vedno zelo zahtevno dirko.
Tudi sam sem si ta hip precej bolj na jasnem glede svojega letošnjega dirkalnega koledarja. Na prvem mestu bo evropsko prvenstvo (sploh če se izidejo finančni načrti), bolj kot naslov, ki je bližji ob večjem številu odpeljanih dirk, pa me zanima nekaj 'malenkosti'. Recimo: Rechberg in Baba pod dvema minutama, Šterneberk pod tremi minutami, Bistrica 2:04, Buzet 2:17 . . Uresničitev teh ciljev bo zame enaka osvojitvi evropskega naslova. No, morda ne povsem, ampak bom zelo zadovoljen.
Na domačih tleh pa ne kaže prav dobro. Zdi se (skoraj zagotovo), da Velenjčani tudi letos ne bodo organizirali dirke na Rogli (moj ciljni čas bi bil 1:28! ), prav tako ne bo Gorjancev (gor bi se rad odpeljal okoli 1:40), tako da nam ostanejo Bistrica, Sevnica, ki naj bi bila na podaljšani stezi, in popolnoma neprimerne Lučine, ki so vozniško nezanimive in so zaradi organizacijskih pomanjkljivosti ter slabe steze izpadle iz letošnjega avstrijskega koledarja.
A z 'malenkostmi' se res ne bom obremenjeval. Vsaka dirka je svet zase, vsaka je neponovljiv užitek, ki ga želim doživeti z vsemi čutili. Da bi le naš Reynard Ford letos deloval brezhibno.
P. S.: Prav tako nepotrpežljivo pričakujem začetek sezone formule 1, ki je pred vrati. Upam si napovedati eno izmed najbolj zanimivih sezon v zgodovini tega tekmovanja, in ne glede na nekaj mojih osebnih zadržkov glede Schumacherja si želim, da bi stari in izkušeni maček pokazal (pre)mladim zagnancem, da v avtomobilizmu veliko veljata tudi železna volja in 'kilometrina'. Vsaj tolažim se lahko, da smo dirkači pri štiridesetih najboljši, a ne?
Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)