Iluzija

Pred časom sem se znašel na obisku v enem novih ljubljanskih naselij, ki v zadnjem času rastejo kot gobe po dežju. Novi bloki, garaže pod njimi, okolica pa popolnoma zaparkirana z avtomobili. Hmmm . .

7. 6. 2007

Priznam, bil sem neprijetno presenečen, predvsem pa mi ni bilo jasno, od kod toliko avtomobilov. Lenobe voznikov se v takih primerih ne da kriviti, konec koncev je udobneje zapeljati v garažo in se z dvigalom odpeljati pred stanovanje kot parkirati na ulici in pešačiti do vhoda v blok. Je mogoče, da se toliko stanovalcev med manevriranjem po (precej) tesnih garažah počuti tako neprijetno, da avto pustijo zunaj? Ne verjamem. Je toliko obiskovalcev? Nemogoče. Najverjetnejši razlog je enostavno to, da kupci stanovanj varčujejo pri nakupu parkirnih mest; čeprav sta v družini dva avtomobila, kupijo le eno - in potem se po pločnikih in na zelenicah valja kup ‘drugih’ avtomobilov.

Kdo je kriv? Na prvi pogled točno ti vozniki, pa morda tisti, ki stanovanja prodajajo . . A na koncu sta krivi le občina in država. Je tako težko sprejeti predpis, ki določi, koliko parkirnih mest naj ima stanovanje? Za garsonjero ali enosobno stanovanje je eno parkirno mesto (večinoma) dovolj, kupec dvo-, tro- ali večsobnega stanovanja pa bi pač moral kupiti še (vsaj) dve parkirni mesti.

Računati na to, da bo avtomobilov manj in uporabe mestnega prevoza več, je namreč iluzija, čeprav je tistih, ki v to verjamejo in tako tudi ravnajo, vedno dovolj. Tistih, ki nočejo razumeti, da uporaba mestnega prevoza življenje prebivalcev mesta, kot sta Ljubljana ali Maribor, otežuje in upočasnjuje. Za tiste, ki jim je takšno mesto le končni cilj, služba, svoje življenje pa živijo izven njega, je javni prevoz z obrobja v center (P+R in podobno) še nekako sprejemljiva rešitev, tisti, ki svoja življenja v mestu tudi resnično živijo in imajo v njem dnevne opravke na različnih koncih, pa si v večini primerov uporabe javnega prevoza enostavno ne morejo privoščiti. Kar izračunajte si, koliko časa več bi potrebovali. Moj izračun je jasen: jutranja pot v službo s postankom v vrtcu bi namesto slabih 20 minut (včasih še manj) trajala dejansko dvakrat toliko. In 40 minut na dan znam porabiti mnogo koristneje kot na avtobusu . .

Da se ne motim, dokazujejo tudi raziskave: skoraj tri četrtine potnikov MPP v Ljubljani predstavljajo upokojenci, dijaki in študentje, več kot polovica tako ali tako nima druge možnosti, kot da uporablja javni prevoz, in tako naprej. Na kratko: takšnih, ki bi javni prevoz uporabljali iz prepričanja (zaradi ekologije ali česa drugega), je izjemno malo, čeprav imajo možnost uporabiti avto, zelo veliko pa je, recimo, takih, ki ga uporabljajo le zato, ker nimajo kje parkirati avtomobila. Volja ljudstva je očitno proti metanju denarja v javni prevoz. Torej ga nehajmo metati - in raje poskrbimo za dovolj parkirišč.

Dušan Lukič, odgovorni urednik

Kazalo 12. številke Avto magazina