Išče se producent

Zima ni le čas zbiranja finančnih sredstev ali – po domače povedano – preganjanja sponzorjev. Zima je tudi (ali predvsem) čas kavarniških debat in čas kovanja velikih načrtov.

1. 3. 2009

V vsaki dirkaški kavarniški debati pa prej ali slej pride na vrsto pljuvanje po medijih, ki nas dirkače ignorirajo, nam mečejo polena pod noge (kolesa) in jim na sploh 'dol visi' za svetovne prvake. Hočeš nočeš tudi sam kdaj pa kdaj padem v vrtinec teh 'konstruktivnih' pogovorov.

Zadnje dirkaško-funkcionarsko omizje ob pivu je potekalo na temo televizijskih oddaj. Pod drobnogledom so bile razne 'Lemež TV' in druge obskurne televizije, ki polnijo svoje nekakovostne televizijske vsebine z oddajami, nastalimi v znoju in na žuljih entuziastov – tistih, ki so pripravljeni delati iz ljubezni do bencinskih hlapov. Ker sam spadam mednje, jih zelo dobro razumem in se zato dobro zavedam neperspektivnosti našega početja. Kajti od ljubezni se na da živeti, na dolge proge pa sploh ne!

V očeh marsikoga so takoj za dvema največjima televizijama v Sloveniji glavni krivci za medijski mrk avtošporta AŠ 2005, organizatorji, sponzorji in ne vem, kdo še! No, o slovenski navadi iskanja dežurnega krivca sem že večkrat pisal, v tem primeru pa je zadeva veliko bolj preprosta, kot se zdi na prvi pogled.

Prvo kruto dejstvo je, da imamo v Sloveniji zelo malo avtomobilskih prireditev, ki po kakovosti spadajo v najbolj gledani termin velikih televizij. Imamo pa jih le!

Drugo, morda še bolj kruto dejstvo je, da televizije delujejo po načelu neusmiljenega komercialnega interesa, ki ne upošteva kakovosti programa, pogosto še gledanosti ne in kot edini kriterij izpostavlja zaslužek. Drugače povedano: če imam dovolj denarja, bom lahko cele ure kazal svoj zdolgočaseni fris na TV-ju, ne da bi kaj pametnega povedal – in meni nič, tebi nič!

Če upoštevamo navedena dejstva, je, kot sem že povedal, rešitev zelo preprosta. Išče se le dober producent. Tisti, ki bo znal na račun vrhunskih športnih prireditev plasirati tudi tiste športno manj kakovostne, in predvsem tisti, ki bi znal izkoristiti poslovne potenciale športne oddaje o avtomobilizmu. Kako naj bi to naredil?

Prvi korak je pridobitev koncesije od Zveze za avtošport AŠ 2005 (ki je ta trenutek zelo poceni). Sledi zakup 20 polurnih terminov na komercialni ali nacionalni televiziji z možnostjo oglaševanja (denimo 120 sekund na oddajo).

Naslednji korak je najem produkcijske ekipe (snemalci na terenu, montažerji, spikerji-voditelji itd.). In še pika na i: organizacija tržnega oddelka, ki bo prodal oglasni prostor v oddajah, vse možnosti skritega oglaševanja in druge oblike promocije morebitnih sponzorjev. Če izračun na koncu dneva pokaže, da se je na 100 enot investicije v blagajni nabralo 110 enot prihodka, smo vsi zmagali!

Producent na poslovnem področju, dirkači na področju promocije svojih pokroviteljev in lastne samopromocije, avtošport splošno pa na področju prepoznavnosti in popularizacije.

A kaj ko v Sloveniji nimamo podjetja ali posameznika, ki bi v tem mojem 'poslovnem načrtu' videl priložnost za zaslužek. Pri nas propadli novinarji raje kupujejo lastne televizije, dirkači upamo na čudež in jokamo nad svojo usodo, organizatorji dirk in Zveza se čudijo temu, da jih sponzorji nočejo niti povohati, producenti pa – raje delajo resničnostne šove, seveda!

P. S.: Letos si bom tudi sam naredil Stankovič You Tube Television! No, ne čisto zares. Zares pa bom na internetu objavil 'on board' posnetke vseh svojih voženj. Potrudil se bom, da bodo dovolj atraktivne.

Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)