Sovražim jesen in mrzla, meglena jutra. Sovražim mrzel asfalt in tisti vonj po zimi in koncu tekmovalne sezone. Letos še posebej. Počutim se, kot da bi nehal pisati sredi stavka, kot da bi utihnil sredi neizgovorjene misli . .
V preteklih mesecih se je nabralo veliko nedokončanega dela in neuresničenih ambicij. Zavedam se, da sta od trenutka, ko dobro ni več dovolj dobro in mora biti najboljše, vsako leto in vsaka dirka vedno težja, vedno bolj naporna. Posebej takrat, ko že sežeš po zmagi, jo začutiš na konicah prstov, v naslednjem hipu pa se izmuzne in sprevrže v opojni dim neuresničenih sanj.
Ne, ne bom povedal, da tega nisem vajen, da tega nisem nikoli doživel. Dvajsetletna tekmovalna kariera je sestavljena iz podobnih trenutkov in občutkov – zmage so le vmesne postaje, na katerih nabiraš moči za nove bitke. To seveda ne pomeni, da lahko ravnodušno in brezskrbno, še manj pa s prekrižanimi rokami, sprejemam dejstva. Ne, za smiljenje samemu sebi ni časa in treba bo hitro ukrepati! Rechberg 2009 je tako rekoč pred vrati.
Ukrepati? Kako? To je poglavitno vprašanje, ki mi ne da miru še od dirke v St. Urbanu. Pot, ki smo jo ubrali letos, se je iztekla in nas pripeljala v slepo ulico, ki sem jo spremenil v križišče . . ne, v veliko krožišče z neštetimi izvozi. Te dni se moram odločiti, po katerem bom zapeljal. In vse le zato, ker dobro ni več dovolj dobro. In zato, ker me čakajo nove zmagovalne postaje!
Napake? Bilo jih je veliko in bile so zelo poučne. Zanimivo pa je opazovati, kako se kockice celotnega mozaika zlagajo retrospektivno in razkrivajo celotno sliko, katere podobo sem slutil veliko prej. Ali sem lahko pravočasno ukrepal, ali bi lahko kaj spremenil? Ne vem, zagotovo pa bom izvedel.
In na tej točki bom pobral svoje padlo samozaupanje, preklopil na 'map 2' in prestavil v višjo prestavo.
P. S.: Pretekle dni me je veliko ljudi spraševalo, kaj menim o odločitvi komisarjev FIE na dirki formule 1 v Monzi. Do mednarodne avtomobilistične zveze sicer ne gojim tako sovražnih in ekstremnih stališč kot Lucky (tudi seksualno življenje MM-a in njegov pedigre me ne zanimata), v veliki meri pa se strinjam z oceno, ki jo je podal v svojem uvodniku v prejšnji številki. Torej ne, Hamilton si ni zaslužil kazni, in ne, Raikkonen ga ni izrinil na vhodu v šikani! Sicer pa ne vem, zakaj ne bi prepovedali prehitevanj na dirkah, omejili hitrost na 130 km/h in uvedli visoke kazni (po slovensko)? Zagotovo bi bilo manj nesreč, kaj ne?
Vladimir Stankovič DD (dirkačev dnevnik)
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj