Kaj smrdi v Frankfurtu

27. 9. 2007
Deli
Vinko Kernc

Vsak od pomembnejših treh avtomobilskih salonov na evropskih tleh, ki jih pokrivamo, je še vedno le delno popisan. Ti saloni so preprosto preveliki, Avto magazin pa je s svojimi spletnimi stranmi premajhen, da bi lahko objavili vse, kar je vredno omembe.

Tule bi rad izpostavil velikost frankfurtskega salona; in ne toliko v metrih kot v vsem, kar iz metrov sledi. In ves čas imam v ozadju svojih misli naš, domači, slovenski avtomobilski salon.

Začne se z uradno knjižico, ki jo prejmejo akreditirani novinarji. Ta obsega 138 strani formata A5 in novinarjem pri sprehodu skozi salon pomaga z informacijami.

Devet hal je tam, (skoraj) vsaka se zdi večja od celotnega ljubljanskega salona.

Program dogodkov obsega 12 strani, vsak dogodek je le informativno opisan.

Pet strani je namenjenih kratki informaciji o posebnih dogajanjih na salonu.

Novinarsko središče, kjer brezhibno deluje WLAN, je dolgo kakih 50 in široko okrog deset metrov. Ponudba je popolna, od osvežilnih pijač do kosila in mest za delo.

Na desetih straneh so podatki o različnih servisnih dejavnostih, tako o bankah in cvetličarnah kot o restavracijah.

Na salonu je uradno prijavljenih 953 razstavljavcev iz 39 držav sveta. Tudi štirje iz Slovenije, čeprav nam enega (poleg treh Hidrij) ni uspelo najti. Razstavljavci so razdeljeni v 13 skupin, skupaj pa imajo 180 tisoč kvadratnih metrov pokritih in 40 tisoč kvadratnih metrov zunanjih površin.

Frankfurt je eden od 24 letošnjih salonov, ki spadajo pod okrilje mednarodne organizacije OICA. Tudi Zagreb in Beograd sta med njimi!

Prvi salon IAA je bil leta 1897 v hotelu Bristol v Berlinu. 13 strani zgodovine!

35 strani tlorisov hal in zunanjih površin z vpisanimi razstavljavci!

36 strani naštetih razstavljavcev z le osnovnimi podatki.

To je to iz brošure. Še iz prakse, kar še zdaleč ni nepomembno: toalete se ponujajo za vsakim vogalom, vse so brezhibno čiste, povsod je papir ob umivalnikih, nikjer ne smrdi. Le pri kiosku, kjer pečejo na žaru, čeprav je to morda le stvar predsodka ali okusa. To, kar ponujajo pri nas, je za nekaj razredov bolj dišeče in bolj okusno.

P. S.: Kakorkoli bi razsodila FIA v zvezi z industrijsko špijonažo McLarna, marsikomu ne bi bilo všeč in v vsakem primeru bi razsodba sprožila val komentarjev, od ‘pooblaščenih’, ki jih odobrijo strokovnjaki, do tistih, ki jim lahko rečemo komentarji s ‘šanka’. Pamet­nih je vedno preveč.

Vinko Kernc

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja