Me vpraša ta in oni, bralec, znanec in prijatelj: kakšen je ta in ta, kateri se najbolj izplača . . ? Kaj naj odgovorim?
Inženirski pogled. Ko nas zastopnik v imenu proizvajalca povabi na krstno vožnjo novega modela, nam tam skušajo predstaviti avtomobil, kot sta si ga zamislila inženir in prodajni strateg. Dobimo vtis o celotni ponudbi – teoretično in (kolikor pač v kratkem času gre) praktično.
Izvemo, kakšna je platforma, kakšno je podvozje, kakšne so kombinacije pogona, kakšna je možna oprema, kakšne so barve, kakšna so oblazinjenja, koliko litrov olja gre v motor. Tako, da bo bolj slikovito.
Ekonomski pogled. Ko nas zastopnik povabi na tiskovno konferenco ob začetku prodaje tega modela v Sloveniji, so nam pomembne predvsem cene, da ga znamo uvrstiti. Izvemo pa tudi, kakšna bo ponudba karoserij, mehanike, kakšni bodo paketi opreme in kaj bo v tem avtomobilu serijsko.
Konkreten pogled. Ko dobimo enega izmed teh avtomobilov na test, lahko natančneje preizkusimo vse – od prostornosti, udobja, opreme, mehanike, varnosti pa do videza in užitka v vožnji, ki ga ta model ponuja. Takrat dobimo najnatančnejšo sliko – a le o tej karoserijski različici, s tem motorjem, s tem menjalnikom, s tem paketom opreme, s to dodatno opremo in v tej barvni kombinaciji. In za to ceno.
Tržni pogled. Sem spada konkretna ponudba tega modela na trgu. Tehnika je sicer že znana, uradne cene tudi. Ampak tu so tudi 'umazani' triki prodajalcev: vam podarijo preproge in prvo pomoč pa štiri zimske gume in prostor zanje poleti. Pa ugoden kredit. Pa vaš stari avtomobil vzamejo po vrednosti eurotax plus 15 odstotkov. Pa kavo vam skuhajo, dajo na ključ obesek in v žep kemični svinčnik. Aja, pa 4.000 evrov akcijskega popusta.
Domači pogled. Če – hipotetično – jaz predlagam A, njemu je všeč B, bo gospa itak določila, da bo F.
Povedano preprosto: tudi če na podlagi pridobljenega inženirskega, ekonomskega in konkretnega pogleda zmorem podati mnenje, se to zelo malo verjetno ujema s tržnim pogledom, še manj verjetno pa z osebnim okusom in drugimi izhodišči tistega, ki sprašuje. Če se slučajno ujame z mnenjem gospe, je to itak čudež.
Še največkrat se mi zdi, da me kdo vpraša le zato, ker hoče slišati tisto, kar sam misli, in ker želi, da bi s tem potrdil njegovo izbiro ter tako nagnil 'družinsko' tehtnico njemu v prid.
Kaj pa vem.
Vinko Kernc