… se sprašujem zadnje mesece. V številnih avtomobilskih oglasih, ki se jim je skoraj nemogoče izogniti (zato je avtomobilski marketing eden najboljših na planetu) je na koncu oglasnega sporočila povedano, prikazano ali zapisano, da je zastopnik za posamezno avtomobilsko znamko v Sloveniji po novem Emil Frey …
Dejstvo je, da se štejem za povprečno do nadpovprečno informiranega voznika o dogajanju v slovenskem avtomobilskem prostoru. Tako sem za svojega veka doživel in videl vse sorte združitev, tudi tiste, ko so se združevali še do včerajšnji smrtni sovražniki … Toda Emil Frey je kar padel z neba. Vem, da je podjetje švicarsko, nič drugega. Ali je gospod še živ, ali je začetnik dinastije, ali je zgolj posodil ime … Nimam pojma. Nihče se ni posebej potrudil, da bi mi kot povprečno do nadpovprečno ozaveščenemu vozniku razložil, za kaj gre. Kaj šele tistim podpovprečno obveščenim oziroma tistim, ki jih avtomobilski marketing ne zadeva kaj dosti.
Kot novinar sicer vem, da je bila tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki novega trgovca povedali, kako in kaj. Ampak ne verjamem, da je zavedanje o Švicarjih prodrlo do zadnjih kapilar avtomobilskega organizma Slovencev. Hočem povedali, da bi pa bila v tem primeru povsem na mestu obsežna marketinška akcija, kakršne po navadi spremljajo predstavitev novih modelov.
Za tiste, ki se skupaj z mano zadnje mesece sprašujejo, kdo, za vraga, je Emil Frey, ko se tako vehementno na koncu oglasa prigliha k avtomobilskim znamkam, ki so krojile zgodovino avtomobilizma. Mercedes-Benz in Emil Frey, Peugeot in Emil Frey. Citroën in Emil Frey, Honda in Emil Frey. In tako naprej do več kot ducata znamk, do katerih v Sloveniji pridete s pomočjo vsemogočega Emila.
Hočem povedati, da se trgovec, s tem ko nastopa v oglasih, poskuša enačiti s tistimi, ki avtomobile dejansko proizvajajo, razvijajo in z njimi vsakodnevno živijo.
Saj ne gre za osamljen primer. Trgovci vse bolj stopajo v ospredje in bog Merkur poskuša na vsak način zamaskirati svojo vlogo, ki je sicer potrebna, nikoli pa ni bila posebno bleščeča. Posredništvo med proizvajalcem in kupcem se v zadnjih desetletjih eksplozije trgovine označuje za edino zveličavno in mesto prodaje postaja merilo kakovosti blagovne znamke. Kar je skregano z vsako, celo s trgovsko logiko.
Naj prestavim v avtomobilizem: avtomobil kupite zaradi kakovosti posamezne avtomobilske znamke, zaradi kakovosti prodajnih storitev … Še pred desetletji bi bil odgovor večinsko na strani proizvajalca, danes se, kot rečeno – v neki meri potrebno in pohvalno –, vedno bolj premika na stran – trgovca. Pomeni, da ni daleč čas, ko bomo vozila kupovali glede na zaupanje in pripadnost trgovski verigi, ki nam bo s svojim ugledom jamčila kakovost izdelka, s katerim nima nič. Kot se to danes že dogaja z vročimi žemljicami, pri katerih vedno bolj pozabljamo na ime peka, ker smo tako zelo navdušeni nad imenom trgovca.
Na Emila Freya se bomo že navadili. Verjetno je nerodno le to, da je gospod svoji trgovski mreži pogumno posodil ime in da njegovo pač ni tako bleščeče in milozvočno, kot je priimek gospoda Ferdinanda (ki je avtomobile tudi izdeloval) in ga je za trgovsko mrežo posodil svoji družini.
Filozofija za novim trgovcem je sicer brutalno preprosta in vsaj malo izključujoča. Slovenci smo enostavno premajhen avtomobilski trg, da bi se proizvajalci neposredno potrudili s svojimi trgovskimi mrežami do nas; zato smo deležni razprodaje 'paketnih aranžmajev', ki jih Emil Frey in druščina sprejmejo z odprtimi rokami. Nori bi bili, če jih ne bi …
Toda če ima človek avtomobile resnično rad, se mu kar malo milo stori, ko vidi, kako se celo Daimler in Benz, ki sta si vso preklemansko stvar tudi izmislila, počasi utapljata v kulturi nakupovalnih vozičkov, kartic ugodnosti in vedno klimatiziranih prostorov.