Volkswagnova dizelska afera ni le težava Volkswagna, odpira tudi vprašanje prihodnosti avtomobilov z dizelskimi motorji, vsaj v taki obliki, kot smo jih poznali doslej.
Govor je o seveda ultravarčnih pa hkrati zmogljivih majhnih dizlih, na papirju. Najdete jih v avtomobilih večine znamk in priznati je treba, da jim s stališča porabe in zmogljivosti ni kaj očitati. Pa tu ne mislim na uradne teste, ampak na vsakdanjo uporabo. Z njimi tudi pri Avto magazinu prevozimo veliko kilometrov in porabe, ki jih dosežemo, so včasih res presenetljivo nizke, v celem pa odlične.
Zdaj je seveda jasno, da imajo tovrstni motorji tudi težavo, ki se ji reče izpusti v realni uporabi, še posebno izpusti dušikovih oksidov. Večina s tem sicer nima toliko težav kot nesrečni Volkswagnov EA189, a vseeno: težava obstaja. Za njeno reševanje so potrebne drage tehnologije, ki k ceni avtomobila dodajo nekaj sto evrov glede na avto, opremljen z bencinskim motorjem (sploh, če je ta še atmosferski).
Zato se mi zdi, da bodo hibridi (pa čeprav tisti najosnovnejši, nepriključni) vse hitreje prava alternativa sodobnim turbodizlom. Toyota to že dolgo dokazuje s Priusom in nove generacije so še varčnejše in učinkovitejše. In ker je jasno, da bodo tudi priključni hibridi vse cenejši (sploh če proizvajalci ne bodo pretiravali z električnim dosegom), je usoda dizelskih motorjev res nejasna. Proti njim se je že pred afero začela obračati politika (tudi francoska, pa je njihova avtomobilska industrija eden temeljev dizelske tehnologije), in čeprav so besede politikov vredne manj kot papir, na katerega so napisani njihovi govori, postaja trend vse bolj jasen.
Tako je čisto mogoče, da največja žrtev VW-jevega Dieselgata ne bo koncern Volkswagen, ampak kar dizelski motor v osebnih avtomobilih.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
