Adijo, nafta?

In nafte je še vedno dovolj. In dovolj je bo tudi v prihodnje. A to še ne pomeni, da jo bodo tudi avtomobili uporabljali za vedno. Uporabljali jo bodo, dokler se bo to ekonomsko splačalo oziroma dokler boljše rešitve ne bodo dostopne vsem. Ali, kot je pred kratkim na enem od kongresov dejal Continentalov šef za razvoj motornih sistemov Wolfgang Brauer, »tudi kamena doba se ni končala zato, ker bi zmanjkalo kamenja«.

In kaj se bo dogajalo do takrat? Odgovor na to vprašanje je odvisen tudi od cene nafte. Ameriški trg je namreč pomemben del svetovnega avtomobilskega trga in tam je 'doma' mnogo pomembnih igralcev na njem – ameriški kupci pa so se že izkazali s svojimi 'racionalnimi' odločitvami, saj prodaja hibridov in priključnih avtomobilov pade ob vsakem nižanju cene nafte.

Tisto, kar lahko proizvajalce prisili v razvoj varčnejših in eko avtomobilov, so tako lahko le konkurenca (in tu je treba reči hvala Tesli in Toyoti, na primer) ali predpisi. In prav slednji, če politika ne bo popuščala, bodo odločilni. Ne za uvedbo električnih avtomobilov, temveč za uvedbo cenejših tehnologij, ki pa lahko prinesejo velike (tudi več kot 20 odstotkov) prihranke pri porabi. Ne ravno vsak skupaj, v kombinaciji pa, pa naj gre za 48-voltne hibridne sisteme, povezavo med avtomobili in okoljem (Car to X), ki avtu vnaprej pove, ali bo na primer luč na semaforju rdeča ali zelena, svetovanje vozniku (ali vodenje tempomata) tudi na podlagi navigacije, e-kompresorje za več navora v nizkih vrtljajih ob manj izgube, motorje z Atkinsonovim ciklom, dodatne filtre in katalizatorje ...

In bolj bodo emisijske norme ostre, bolj se bosta hibridna in električna tehnologija cenovno približali bolj klasičnim rešitvam. Ko bodo zahteve dovolj ostre, se bo bencinska klasika poslovila (dizli pa bodo, na srečo, umrli mnogo, mnogo prej), pa če bo nafta še obstajala ali ne. Ne gre namreč za vprašanje goriva, ampak vprašanje izpustov.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere