Leto 2015 si bomo različni ljudje zapomnili po različnih dogodkih, seveda. A ko govorimo o avtomobilih, ne moremo mimo hitrega razvoja priključnih avtomobilov.
Priključni hibridi so prav lani dosegli velik preboj in kar nekaj avtomobilskih znamk je, ki so lani na trg poslale cel kup modelov. BMW, Volkswagen, Mercedes in deloma tudi Audi tu nekako vodijo, drugi (Ford, na primer) so kak korak zadaj, spet tretji (tu med evropskimi znamkami mi najprej padeta na pamet Opel, ki ne bo prodajal novega Volta, in Renault, ki vztraja le pri čisto električnem pogonu) so krepko zadaj, kar je glede na trenutno razvitost polnilnega sistema malce presenetljivo. Toyota je predstavila novi Prius in Mirai, Mitsubishijev (prenovljeni) Outlander v priključnohibridni različici ostaja na vrhu (tudi v svetovnem merilu) lestvice najbolje prodajanjih priključnih hibridov in tretji za Teslo Model S in Nissanovi Leafom med vsemi priključnimi avtomobili. In to, da je Leaf zdrsnil na drugo mesto, je le posledica dejstva, da kupci čakajo na dobavljivost nove različice z baterijo zmogljivosti 30 kilovatnih ur in precej daljšim dosegom.
Mimogrede: veste, kateri proizvajalec v svetovnem merilu proda največ priključnih avtomobilov? Kitajski BYD, ki ima v ponudbi vse od mestnih baterijskih malčkov z manj kot 30-'konjskim' elektromotorjem do priključnohibridnega križanca z okoli 500 'konji'.
In Slovenija? Veselimo se lahko, da smo do konca 2015 vendarle dobili mrežo hitrih polnilnih postaj ob avtocestah (in še nekaj po mestih), ki imajo priključek CCS, ki je na vozilih evropskih proizvajalcev vedno bolj domač. Še bolje je, da te postaje podpirajo tudi druga dva načina hitrega polnjenja, CHAdeMO (ki je pomemben predvsem zaradi Leafa) in 43-kilovatno polnjenje z izmeničnim tokom (Renault Zoe). Poleg tega tudi pri nas prodaja električnih avtomobilov raste, in čeprav jih gre večina v roke podjetjem (je pa treba vedeti, da so ti avtomobili nato namenjeni najemu fizičnim osebam), je tudi 'zasebnih' kupcev vse več.
Pravzaprav nam manjka (predvsem pri nas, pa tudi v tujini bi bil tak avto uspešnica) le še nekaj: dovolj prostoren (denimo križanec ali enoprostorec nižjega srednjega razreda) priključni hibrid z zmernim dosegom (okoli 40 ali 50 kilometrov), ne preveč zmogljivim pogonskim sklopom (ni potrebe po 200 'konjih') in ceno, primerljivo z bolje motorizirano dizelsko različico enakega modela. A bojim se, da bomo na takega čakali še kar nekaj časa.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja