Jokice in bedaki

25. 11. 2016
Deli
Jokice in bedaki

Priznam: formule 1 praktično ne gledam več. In, ne, za to ni krivo dejstvo, da je ne prenaša nobena od slovenskih televizij.

Tudi prej, ko so bili prenosi na POP TV in RTV Slovenija, sem jo gledal na drugih kanalih. Včasih ORF, včasih RTL, včasih Sky ... Kar mi je v tistem trenutku najbolj ustrezalo oziroma tam, kjer so me tisti hip komentatorji najmanj spravljali ob živce.

To, da so dirke že dolgo dolgočasne (z res redkimi izjemami), sem bil pripravljen sprejeti. Formula 1 je bila od nekdaj šport, kjer so bile sezone napetih dvobojev med dirkači različnih moštev redke. Večinoma gre (že iz daljne zgodovine tega tekmovanja) za leta, ko prevladuje eno moštvo, ki jih zamenjajo leta, ko kraljuje drugo moštvo. Zelo tehnična narava športa in dejstvo, da je konstrukcijske napake sredi sezone izjemno težko odpraviti, imata pač tak končni učinek.

Ne, tisto, kar me je dokončno odvrnilo od gledanja formule 1, so bedaki, ki jo vodijo. Da dirko vodijo ljudje, ki jim normalen človek ne bi dovolil voditi niti ovce na vrvici, je smešno. Da o tem, ali dirkači na stezi dirkajo korektno ali kršijo pravila, odločajo ljudje, ki so očitno slepi in ne poznajo pravil (ali pa so preprosto premalo inteligentni, da bi dojeli, kaj gledajo), niti ne govorimo. Nekaznovano rinjenje dirkačev s steze, smešno mile kazni za izjemno nevarna dejanja (na primer ignoriranje rdeče luči) – vse to je dokaz, da težava F1 niso sponzorji, denar, prevelika tehnična zahtevnost ali večinoma dolgočasne steze, temveč ljudje. Natančneje: bedaki, ki dirke vodijo. In seveda jokice, dirkači, ki v avtomobilu več energije porabijo za obupano cviljenje po radijski zvezi, namesto da bi resno dirkali.

In še to: ko sem F1 nazadnje 'resno' gledal, še ni sodila med dvoranske športe. Glede na dogajanje ob malo vode na stezi v Braziliji bi bilo morda bolje, da to postane.