Če človek na prvi pogled pregleda seznam novosti v naši reportaži z avtomobilskega salona v Ženevi, bi pomislil, da se na področju električnih in hibridnih avtomobilov ni dogajalo dosti – a bi se motil.
Medtem ko je zdaj večina priključnih hibridov draga, bo prihod Hyundaijevega Ioniqa, ki so ga v Ženevi pokazali v hibridni, priključnohibridni in električni različici, to spremenil. Priključni hibrid, ki bi stal manj kot 25 tisočakov (kar ob štirih tisočakih in pol subvencije Eko sklada skoraj pomeni končno ceno pod 20 tisočaki), bi lahko dobro premešal karte na trgu. Verjetno je prav Ioniq znanilec prihoda priključnih hibridov tudi v slovenskim kupcem bolj dosegljive cenovne razrede. Volkswagnovi GTE-ji so, denimo, sicer odlični avtomobili, a kaj, ko so njihove cene krepko nad 30 tisočaki.
Tega se očitno zaveda tudi VW, saj je njihov novi šef Herbert Diess napovedal, da se bo Volkswagen posvetil tudi klasičnim hibridom, torej delu trga, ki ga je doslej obvladovala Toyota. In to ne na klasični platformi MQB, na kateri so doslej nastajali priključnohibridni VW-ji, temveč na povsem novi, alternativnim pogonom namenjeni platformi (ki pa bo v tesnem sorodstvu z obstoječe MQB). Tako Hyundai na eni strani poskuša dokazati, da je priključnohibridna tehnologija dovolj poceni, VW pa, da je predraga za avtomobile pod 20 tisočaki. Kdo ima prav?
In kdo ima prav v dvoboju polnilnih standardov CCS (evropski) in CHAdeMO (azijski)? Kot je videti in kot je bilo tudi slišati v Ženevi, bo Hyundai uporabil CCS, enako tudi prihajajoči Kijini modeli. Toda po drugi strani je prav evropsko združenje CHAdeMO dobilo sredstva EU za postavitev mreže polnilnic (ki pa bodo morale imeti tudi priključek CCS) v kupu evropskih držav ... Ja, za napovedovanje prihodnosti v takšnih primerih bi res potrebovali kristalno kroglo.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
